Koruzno snet

Simptomi

• Svetli, mehurjasti izrastki, ki pozneje potemnijo v sivočrno gmoto
• Izrastki na storžih, steblih, metlicah in listnih žilah
• Sproščanje črne trosovnice ob zrelosti galov
• Zaostala rast in lomljenje okuženih stebel

Vzroki in pogoji

• Gliva Ustilago maydis, ki prezimi v rastlinskih ostankih v tleh
• Okužba skozi rane, ki jih naredijo toča, veter, žuželke ali obdelava
• Suša in nihanje vlage med rastjo oslabita rastline
• Presežek dušika, gosta setev in koruza več let na istem mestu

Kako prepoznati

Bolezen je zelo prepoznavna: na storžih, steblih in metlicah se pojavijo mehurjasti izrastki, ki so najprej svetli in mesnati, pozneje pa potemnijo in se spremenijo v sivočrno gmoto, ki sprošča trose. Okužena rastlina pogosto zaostane, stebla pa se na mestu gala zlomijo. Koruznega sneta ne zamenjujmo s koruzno veščo, pri kateri so v steblih in storžih vrtine z iztrebki, ne pa mehurjasti izrastki.

Preprečevanje

• V okviru žit kolobarite in koruze ne sejte več let na isto mesto
• Po obiranju odstranite in uničite okužene rastlinske ostanke
• Gnojite uravnoteženo, brez presežka dušika
• Izogibajte se poškodbam rastlin med okopavanjem in obdelavo
• Izberite hibride, ki so manj dovzetni za bolezen
• Rahljajte tla in poskrbite za enakomerno vlago

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Kolobarite, odstranite okužene ostanke in gnojite uravnoteženo
   Gale odstranimo, preden sprostijo trose, in jih ne odlagamo na gredico.
2. Mehanski ukrep: Odstranite in uničite okužene rastline ter gale
3. Biološki ukrep: Spodbujajte koristne organizme v tleh in ob robu njive
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Sredstva uporabite le izjemoma in po preverjanju v registru
   Sredstva se v Sloveniji uporabljajo skladno z registrom (FITO-info, UVHVVR). Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru in jih uporabimo strogo po navodilih.

Kako se koruzno snet pojavi

Koruzno snet povzroča gliva, ki prezimi v rastlinskih ostankih v tleh in na površini. Spomladi se iz nje sprostijo trosi, ki jih veter in dež prenašata na mlade rastline. Gliva ne prebije zdravega tkiva sama: potrebuje rano. Zato se okužba pogosto pojavi po toči, močnem vetru, napadu žuželk ali poškodbah, ki jih naredimo med okopavanjem.

Pogoji, ki bolezen spodbujajo, so nihanje vlage in suša med rastno dobo, presežek dušika, gosta setev in večletno gojenje koruze na istem mestu. Na rastlinah, ki rastejo enakomerno in imajo dovolj vlage, je okužb manj.

Znaki in prepoznavanje

Koruzno snet je med najbolj prepoznavnimi boleznimi poljščin. Na storžih, steblih, metlicah in listnih žilah se pojavijo mehurjasti izrastki, ki so najprej svetli in mesnati, pozneje pa potemnijo in se spremenijo v sivočrno gmoto. Ko gali dozorijo, se odprejo in sprostijo črno trosovnico, ki jo veter prenese na druge rastline in v tla.

Okužena rastlina pogosto zaostane v rasti, okužena stebla se na mestu gala zlomijo, storži pa so neuporabni. Bolezen zamenjujemo s koruzno veščo, pri kateri v steblih in storžih najdemo vrtine z iztrebki, ne pa izrastkov. Rja dela drobne rjave pikice na listih in ne mehurjastih galov.

Kako zmanjšati škodo

Najpomembnejše je, da prekinemo krog bolezni. V okviru žit kolobarimo in koruze ne sejemo več let zapored na isto gredico. Po obiranju odstranimo in uničimo okužene rastlinske ostanke, saj gliva v njih prezimi. Gale odstranimo, preden sprostijo trose, in jih ne odlagamo na gredico ali na kompost.

Rastline krepimo z uravnoteženim gnojenjem, brez presežka dušika, ki daje bujna, a bolezni bolj dovzetna stebla. Poskrbimo za enakomerno vlago in rahla tla ter se izogibamo poškodbam med okopavanjem. Kjer je mogoče, izberemo hibride, ki so manj dovzetni za bolezen.

Ali je koruzno snet užiten

V nekaterih kuhinjah, zlasti v Mehiki, mlade gale koruznega sneta veljajo za poslastico in jih pripravljajo kot hrano. Na vrtu pa bolezen obravnavamo kot težavo, saj zmanjšuje pridelek in se širi na sosednje rastline. Za domačo rabo zato velja preprosto pravilo: okužene rastline odstranimo in jih ne uporabimo za seme, saj bi bolezen prenesli naprej.

Koruzo, ki je bila okužena, lahko uporabimo le, če je zrna dovolj in ni znakov gnilobe, a tudi takrat je bolje, da jo porabimo sproti. Za shranjevanje je primerno le zdravo, dobro posušeno zrnje.

Preprečevanje

Preprečevanje temelji na kolobarjenju, čistosti gredice in krepkih rastlinah. Koruzo sejemo na mesto, kjer prejšnja leta ni rasla koruza, in po obiranju odstranimo vse rastlinske ostanke. Kjer se bolezen pojavi, gale odstranimo takoj, ko jih opazimo, in jih uničimo.

Tla rahljamo in gnojimo uravnoteženo, saj preveč dušika daje bujne, mehke rastline, ki so bolj dovzetne za okužbe. Enakomerna vlaga med rastno dobo prav tako zmanjša stres in s tem dovzetnost. Za dovoljena sredstva preverimo uradni register (FITO-info, UVHVVR); v domačem vrtu pa so preventivni ukrepi najzanesljivejši.