Referenčni podatki o posameznih vrtninah in sadnih vrstah. Za vsako rastlino so navedene razmere, ki jih potrebuje, čas setve in obiranja ter pričakovani pridelek.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Fagopyrum esculentum
Ajda je hitro rastoča enoletnica za zeleno gnojilo in pašo za opraševalce. Sejemo jo od maja do julija, pokosimo pa pred cvetenjem, če jo vgrajujemo v tla. Za seme jo pustimo dozoreti in pobiramo avgusta ali septembra.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Ocimum basilicum
Bazilika je toploljubna enoletnica, ki ne prenaša mraza. Sejemo jo v zaprtem od marca do aprila, na vrt pa presadimo od maja, ko ni več nevarnosti slane. Liste obiramo od junija do septembra, z vršičkanjem pa preprečimo, da bi rastlina prezgodaj cvetela.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Sinapis alba
Bela gorčica je hitra enoletnica za zeleno gnojilo, ki prekrije tla in zatira plevel. Sejemo jo od aprila do septembra. Je križnica, zato je ne sadimo pred zeljem, redkvijo in drugimi križnicami, s katerimi deli bolezni, predvsem kilo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Beta vulgaris var. cicla
Blitva je listnata zelenjava z mesnatimi listi in belimi ali rdečimi stebli. Sejemo jo od marca do julija, sadike pa sadimo od aprila do junija. Zunanje liste trgamo sproti od junija do novembra, zato rastlina ostane v rabi več mesecev.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Vaccinium corymbosum
Vrtna borovnica zahteva kisla tla s pH od 4,5 do 5,5, zato je brez priprave primernega substrata ne moremo saditi v navadno vrtno zemljo. Sadimo jo spomladi ali jeseni, obiramo pa od junija do avgusta.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Prunus persica
Breskev rodi na enoletnih poganjkih, zato je redna rez nujna za vsakoleten pridelek. Je občutljiva na mraz in pozno slano, rada pa ima sonce, topla in odcedna tla. Obiramo jo julija in avgusta.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Brassica oleracea var. italica
Brokoli vzgajamo iz sadik, ki jih presadimo maja in junija. Glavni cvet pobiramo od junija do oktobra, ko so popki še tesni in zeleni. Po rezi glave poženejo stranski poganjki, ki rodijo do pozne jeseni.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Cucurbita maxima
Bučo sejemo maja, ko je zemlja topla, ali jo vzgojimo iz sadik. Občutljiva je na mraz in potrebuje veliko prostora. Plodovi dozorijo od avgusta do oktobra in v suhi kleti zdržijo več mesecev.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Cucurbita pepo
Bučko vzgojimo iz sadik ali sejemo neposredno, ko ni več hladnih noči in je zemlja ogreta. Občutljiva je na mraz. Obilno rodi vse poletje, če jo redno zalivamo in pobiramo mlade plodove.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Zinnia elegans
Cinija je enoletnica za sonce, ki cveti od junija do oktobra. Sejemo jo v zaprtem marca in aprila, na prosto maja, približno 0,5 cm globoko. Zelo je dovzetna za pepelasto plesen, zato jo sadimo na razdaljo in zalivamo po tleh. Redno obiranje cvetov podaljša cvetenje.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Brassica oleracea var. botrytis
Cvetačo vzgajamo iz sadik in jih presadimo maja in junija. Glave pobiramo od junija do oktobra, preden se cvetni popki razprejo. Cvetača ne prenaša vročine, suše in pomanjkanja bora, zato je zahtevnejša od brokolija.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Allium cepa
Čebulo sejemo ali sadimo čebulček od marca do aprila, obiramo pa od julija, ko listje polegne. Potrebuje sonce, rahla tla brez svežega gnoja in zmerno zalivanje; preveč vode v drugi polovici rasti povzroči gnitje.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Prunus avium
Češnja je sadno drevo, ki obrodi zgodaj poleti. Potrebuje toplo, zavetno lego in pogosto opraševalno sorto. Plodove obiramo s pecljem od junija do julija in jih zaščitimo pred ptiči.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Dahlia pinnata
Dalijo sadimo maja, ko ni več nevarnosti slane; gomolje jeseni izkopljemo in shranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru. Cveti od junija do oktobra na soncu in rodovitnih tleh, zato visoke sorte potrebujejo oporo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Allium schoenoprasum
Drobnjak je trajno zelišče, ki ga sejemo marca v zaprtem prostoru ali od aprila do maja na prostem. Kali 10 do 20 dni. Liste režemo od maja do oktobra, prvo leto zmerno. Zdrži zimo in uspeva tudi v loncu.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Phacelia tanacetifolia
Facelija je med najboljšimi rastlinami za opraševalce in zelo dobro prekrije tla. Sejemo jo od aprila do julija v plitve vrste, pokosimo pa pred cvetenjem ali po njem. Ni križnica, zato je v kolobarju varna.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Ficus carica
Figa je toploljubna trajnica, ki pri nas zanesljivo uspeva predvsem na Primorskem. Sadimo jo spomladi, obira pa se od avgusta do oktobra. Zahteva sonce, odcedna tla in zaščito pred hudo zimo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Phaseolus vulgaris
Fižol sejemo neposredno na prosto maja in junija, ko se tla ogrejejo na vsaj 12 stopinj. Nizke sorte ne potrebujejo opore, visoke pa vzpenjamo po brajdi. Stročji fižol pobiramo od julija do septembra.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Pisum sativum
Grah sejemo zgodaj spomladi, marca in aprila, v toplejših krajih tudi jeseni. Kali pri približno 15 stopinjah in prenaša rahel mraz. Stroke pobiramo od junija do julija, dokler so mladi in sladki.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Hydrangea macrophylla
Hortenzija je trajnica za polsenco, ki cveti od junija do septembra. Uspeva na kislih, humusnih in vlažnih tleh ter potrebuje veliko vode. Barva cvetov je odvisna od pH tal: v kislih so modri, v apnenčastih rožnati. Obrezujemo jo po cvetenju, korenine pozimi zaščitimo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Pyrus communis
Hruška je dolgoživa sadna trajnica, ki jo sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Za dober pridelek potrebuje opraševalno sorto v bližini, sonce in globoka, dobro odcedna tla. Opiramo od avgusta do oktobra, odvisno od sorte.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Malus domestica
Jablana je trajnica, ki jo sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Prvi pridelek da po nekaj letih, polnega pa po desetih. Potrebuje sonce, globoka tla in redno rez; brez rezi krošnja postane pregosta in rodnost upade.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Fragaria × ananassa
Jagoda je trajnica, ki jo sadimo avgusta in septembra, prvi poln pridelek pa da v naslednjem letu. Potrebuje sonce, humusna in odcedna tla ter stalno vlago; najbolj jo ogrožata zastajanje vode in gniloba plodov.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Solanum melongena
Jajčevec vzgajamo iz sadik, sejemo v zaprto februarja in marca, sadimo maja ali junija. Je zelo občutljiv na mraz in v Sloveniji najbolje uspeva v rastlinjaku. Plodove pobiramo od julija do septembra.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Hordeum vulgare
Ječmen je žito, ki ga sejemo kot jari v marcu in aprilu, kot ozimnega pa že septembra. Kali 6 do 12 dni pri okoli 12 °C. Zrel je junija in julija, ko klas porumeni in se zrno strdi. Uporabljamo ga za kašo, moko in slad.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Diospyros kaki
Kaki je toploljubno sadno drevo, ki uspeva na Primorskem in v najtoplejših legah notranjosti. Sadimo ga spomladi, obiramo pa pozno jeseni, ko plodovi dozorijo ali vsaj zmehčajo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Matricaria chamomilla
Kamilica je enoletnica iz družine sosnovk, ki jo sejemo marca do maja ali jeseni. Uspeva na soncu in povprečnih tleh. Cvetove obiramo od maja do avgusta, ko so popolnoma odprti in suhi, ter jih sušimo v senci. Rada se zaseje sama in ni zahtevna.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Daucus carota
Korenje sejemo neposredno na gredico, presajanja ne prenaša dobro. Kali počasi, zato je treba gredico vzdrževati vlažno. Sejemo ga od marca do julija, obiramo pa od junija do novembra.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Zea mays
Koruza je toploljubna enoletnica, ki jo sejemo neposredno na prosto od konca aprila do maja, ko se tla ogrejejo nad 10 °C. Kali v 7 do 12 dneh. Sladko koruzo obiramo od avgusta do septembra, ko svila porjavi in zrna postanejo mlečna.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Solanum tuberosum
Krompir sadimo iz predkaljenih gomoljev od marca do aprila, obiramo pa od julija, ko listje propade. Potrebuje rahla, kisla tla, sonce in redno zalivanje; v vlažnih letih ga najbolj prizadeneta krompirjeva plesen in koloradski hrošč.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Cucumis sativus
Kumara je hitro rastoča plodovka, ki potrebuje toploto in veliko vode. Sejemo jo od aprila v zaprtem prostoru, na prosto sadimo po zadnji slani, prve plodove pa obiramo že dva meseca po setvi.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Viola × wittrockiana
Mačeho sejemo od junija do avgusta na prosto, da cveti jeseni in naslednjo pomlad. Dobro prenaša hlad, ne pa vročine in suše. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetov podaljša cvetenje; primerna je tudi za lonce in korita.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Rubus idaeus
Malina je trajnica, ki jo sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Potrebuje oporo, ki jo postavimo že ob sajenju. Rodi na poganjkih prejšnjega leta, zato po obiranju odstranimo odslužene dvoletne poganjke. Obiramo od junija do septembra.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Prunus armeniaca
Marelica je toploljubno sadno drevo, ki cveti zelo zgodaj, zato jo najpogosteje prizadene pozna spomladanska slana. Najbolje uspeva v zavetrni, topli legi. Sadimo jo jeseni ali marca, obiramo pa junija in julija.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Mentha spicata
Meta je trajnica, ki se rada širi s podzemnimi poganjki, zato ji omejimo prostor ali jo gojimo v loncu. Sadimo jo spomladi od aprila do junija. Liste obiramo od maja do septembra, najbolje pred cvetenjem. Vsako leto jo lahko delimo in pomladimo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Valerianella locusta
Motovilec sejemo neposredno na gredico od avgusta do septembra in pobiramo od oktobra naprej, tudi pozimi, dokler ne zapade sneg. Je zelo preprost, prenese mraz in ne potrebuje veliko nege.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Calendula officinalis
Ognjič sejemo od aprila do junija na prosto, približno 1 cm globoko. Kali v enem do dveh tednov in cveti od junija do oktobra. Cvetove pobiramo sproti. Zraste od 30 do 60 cm, prenaša rahel mraz in dobro uspeva tudi v loncu.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Origanum vulgare
Origano je trajnica iz sončnih in suhih leg, ki dobro prenaša sušo, slabše pa mokroto. Liste pobiramo od junija do septembra, najbolje tik pred cvetenjem. Po cvetenju rastlino odrežemo, da lepo poganja naprej in ostane gosta.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Avena sativa
Oves je manj zahtevno jaro žito, ki uspeva tudi na kiselkastih in revnejših tleh. Sejemo ga marca in aprila, 3 cm globoko, kali v 6 do 12 dneh pri 12 °C. Obiranje je julija in avgusta, zrnje uporabimo za kašo, kosmiče in krmo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Capsicum annuum
Paprika je toploljubna plodovka, ki potrebuje daljšo in toplejšo sezono kot paradižnik. Sadike vzgajamo od februarja, na prosto sadimo šele v toplo zemljo po zadnji slani, obiramo pa od julija do prve slane.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Solanum lycopersicum
Paradižnik je toploljubna plodovka iz družine razhudnikovk. Sadike vzgojimo od februarja do aprila, na prosto ga presadimo po zadnji spomladanski slani (v osrednji Sloveniji okoli sredine maja), obiramo pa od julija do prve slane.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Petroselinum crispum
Peteršilj je dvoletnica, ki jo sejemo neposredno na prosto od marca do junija. Kali počasi, 14 do 28 dni. Liste obiramo od junija do novembra. V drugem letu požene cvetno steblo, listje pa postane trše in manj aromatično, zato ga vsako leto sejemo na novo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Triticum spelta
Pira ali spelta je stara pšenica z opno, ki dobro uspeva tudi na revnejših tleh. Ozimno jo sejemo oktobra do novembra, jaro pa marca in aprila, 3 cm globoko. Kali v 7 do 14 dneh pri 12 °C. Žetev je julija in avgusta, po mlačvi pa je treba zrnje očistiti opletov.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Allium porrum
Por sejemo v zaprtem februarja in marca, sadike pa presajamo maja in junija. Raste počasi in potrebuje veliko vode ter hranil. Pobiramo ga od avgusta do decembra, zimske sorte pa tudi po prvih slanah.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Panicum miliaceum
Proso je toploljubno žito brez glutena, ki ga sejemo maja v ogreta tla, ko ni več nevarnosti mraza. Kali 5 do 10 dni. Zrnje dozoreva neenakomerno, zato ga pobiramo avgusta in septembra, ko se večina zrn posuši. Iz njega pripravimo kašo.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Beta vulgaris
Rdeča pesa se seje od aprila do junija, sadike pa sadimo maja in junija. Korenine pobiramo od junija do oktobra. Za gladke in sladke gomolje potrebuje enakomerno vlago, rahla tla in dovolj prostora.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Raphanus sativus
Redkvica je drobna korenovka, ki zraste v manj kot mesecu dni. Sejemo jo od marca do avgusta, obiramo pa od aprila do oktobra. Za lepe, ne votle korenčke potrebuje enakomerno vlago in dovolj prostora.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Ribes rubrum
Ribez je trajni grm, ki ga sadimo jeseni ali zgodaj spomladi. Opore praviloma ne potrebuje, a ga oblikujemo z redno rezjo, pri kateri odstranjujemo najstarejše veje. Obiramo od junija do avgusta, pridelek pa se veča z leti.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Rubus fruticosus
Robida je trajnica, ki potrebuje oporo in redno rez. Rodi na dvoletnih poganjkih, zato po obiranju odstranimo odslužene poganjke in pustimo mlade. Obiramo jo od julija do septembra; obstajajo trnjeve in breztrnje sorte.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Salvia rosmarinus
Rožmarin je trajnica, ki v celinski Sloveniji ni zanesljivo prezimno trden, zato ga v loncu jeseni umaknemo v svetel in hladen prostor. Uspeva na soncu in odcednih peščenih tleh. Razmnožujemo ga raje s potaknjenci, liste pobiramo vse leto, glavno spomladi in jeseni.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Eruca sativa
Rukola je hitra zelenjava. Sejemo jo od aprila do avgusta, pobiramo pa že po približno mesecu dni. Liste režemo sproti, dokler rastlina ne požene cvetnih stebel.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Secale cereale
Rž je najbolj trdoživo žito: prenese slaba in kisla tla ter mraz. Ozimno jo sejemo septembra in oktobra, 3 cm globoko, kali v 7 do 14 dneh pri 12 °C. Žetev je julija. Pred uporabo odstranimo strupeno žitno rožičko (ergot).
Ustvarjeno z umetno inteligenco Lavandula angustifolia
Sivka je vzdržljiva trajnica, ki potrebuje veliko sonca, odcedna in apnenčasta tla ter malo vode. V zaprtem jo sejemo februarja do aprila, na prosto sadimo maja. Cvetove režemo od junija do avgusta, tik pod cvetom. Najbolj ji škodi zimsko zastajanje vlage.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Prunus domestica
Sliva je manj zahtevno sadno drevo, ki uspeva v večini Slovenije. Sadimo jo jeseni ali zgodaj spomladi, obiramo pa od avgusta do septembra. Pomembna je izbira sorte, redčenje plodičev in varstvo pred listnimi ušmi, ki prenašajo šarko.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Lactuca sativa
Solata je hitro rastoča listnata zelenjadnica, ki jo sejemo od marca do avgusta. Najbolje uspeva v hladnejšem delu leta; v poletni vročini hitro požene v cvet in postane grenka.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Helianthus annuus
Sončnico sejemo od aprila do maja neposredno na prosto, približno 3 cm globoko. Kali v enem do dveh tednov. Cveti poleti, semena pobiramo avgusta in septembra. Zraste od 150 do 300 cm in je odlična za opraševalce.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Spinacia oleracea
Špinača je hitro rastoča listnata zelenjava hladnejšega dela leta. Sejemo jo spomladi od marca do maja in jeseni avgusta ter septembra. Liste pobiramo od maja do junija in od septembra do novembra, poleti pa rastlina hitro požene cvet.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Tagetes patula
Tagetes sejemo v zaprtem od marca do aprila, na prosto maja, približno 0,5 cm globoko. Kali v petih do desetih dneh in cveti od junija do septembra. Zraste od 20 do 40 cm, je občutljiv na mraz in zelo primeren za lonec.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Thymus vulgaris
Timijan je nizek, zimzelen trajni polgrm, ki najbolje uspeva na soncu, na suhih in kamnitih, dobro odcednih tleh. Sejemo ga od marca do maja, liste pa obiramo od maja do oktobra. Ne prenaša zastajanja vode, zato ga sadimo na dvignjeno gredo ali v lonec.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Rosa spp.
Vrtnica je trajnica, ki ji najbolj ustreza sonce in humusna, dobro odcedna tla. Sadimo jo spomladi ali jeseni, obrezujemo zgodaj spomladi, cveti pa od maja do oktobra. Najpogostejša bolezen je črna pegavost, zato zalivamo po tleh in redno odstranjujemo okužene liste.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Apium graveolens
Zeleno sejemo v zaprtem februarja in marca, ker kali počasi in neenakomerno. Sadike presadimo maja ali junija in jih ves čas držimo vlažne. Liste pobiramo od avgusta do novembra, pred hujšo zmrzaljo pa rastline poberemo v celoti.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Brassica oleracea var. capitata
Zelje vzgajamo iz sadik ali sejemo neposredno. Sajenje je maja in junija, zgodnje sorte obiramo julija, pozne, namenjene kisanju, pa od septembra do novembra. Potrebuje veliko vode in hranil.
Ustvarjeno z umetno inteligenco Salvia officinalis
Žajbelj je trajen zimzelen grmiček, ki mu ustrezajo sonce in dobro odcedna, peščeno-ilovnata tla. Sejemo ga v zaprtem marca in aprila, na prosto maja. Liste obiramo od maja do oktobra, najbolje pred cvetenjem. Ob mokri nogi rad gnije, zato poskrbimo za odcednost in zimsko zaščito v hladnejših legah.