Koruza

Zea mays

Kje bo uspevala

Koruza izvira iz toplih predelov, zato je v slovenskih razmerah najbolj doma v osrednji in vzhodni Sloveniji ter na Primorskem. V alpskih dolinah in na Gorenjskem jo lahko gojimo le na najbolj sončnih in zavetnih legah, kjer je dovolj toplotnih enot in ni zgodnje jesenske slane. Potrebuje sonce ves dan in zaščito pred močnim vetrom, ker se visoka stebla zlahka zlomijo ali poležejo.

Najbolje uspeva na globokih, rodovitnih in dobro odcednih tleh, bogatih s humusom, s pH od 5,8 do 7,0. Hladnih, zbiteh in premočenih tal ne mara, ker v njih korenine slabo rastejo in se pojavijo bolezni korenin. Na isto mesto je več let zapored ne sadimo, ampak koruzo v kolobarju zamenjamo z drugimi vrtninami.

Setev in sajenje

Sejemo neposredno na prosto, ko se tla na globini približno 5 cm ogrejejo na 10 do 12 °C. V osrednji Sloveniji je to od konca aprila do sredine maja, na Primorskem prej, v hladnejših legah pozneje. Globina setve je 4 cm, v vrsti pustimo 25 cm, med vrstami pa 60 cm. Kalitev traja 7 do 12 dni, pri hladnih in mokrih tleh še dlje.

Sladko koruzo sejemo v več zaporednih setvah do začetka junija, da se obiranje raztegne. Bolje je sejati v kratkih blokih po več vrst, ne v eno samo dolgo vrsto, ker je koruza vetrocvetka in se v skupini bolje opraši. Presajanje odraslih sadik slabo prenaša; če sadike vzgojimo v lončkih, jih presadimo mlade, ko imajo dva do tri liste, in jih zalivamo.

Nega skozi sezono

Mlada koruza slabo tekmuje s plevelom, zato prve tedne plevelimo in rahlo okopavamo. Korenine so plitve, zato ne okopavamo globoko, da jih ne poškodujemo. Na pomanjkanje vode je najobčutljivejša v času metličenja in svilenja, ko se oblikujeta storž in zrno; takrat ob suši zalivamo. Ob visokih sortah in vetrovnih legah pomaga nasutje zemlje okoli stebla.

Koruza je velik porabnik hranil, a gnojenje je treba odmerjati previdno. Jeseni vgradimo zrel kompost, spomladi dodamo zmerno dušikovo gnojilo. Preveč dušika da visoka, bujna stebla z malo zrna in mehke poganjke, ki so bolj občutljivi.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejše so listne uši, ki se v poletni vročini namnožijo na mladih listih in na metlicah. Koruzna vešča vrti v stebla in storže in je v Sloveniji pomemben škodljivec, zlasti pri poznih setvah. Koruzno snet prepoznamo po velikih sivočrnih izrastkih na storžih in steblih; okužene dele odstranimo in rastlinskih ostankov ne puščamo na gredici. V vlažnih letih se pojavijo tudi listne pegavosti.

O zaščiti se odločamo po pregledu posevka. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov tu ne navajamo, ampak se sklicujemo na uradni register, na primer FITO-info in UVHVVR, kjer so navedeni dovoljeni pripravki in njihova uporaba.

Pridelek in shranjevanje

Sladko koruzo obiramo, ko je svila porjavela in je zrno ob pritisku mlečno, ne trdo. Storž odtrgamo z zasukom in ga čim prej pojemo ali skuhamo, ker se sladkor po obiranju hitro spreminja v škrob. Za zamrzovanje zrna najprej blanširamo in ga dobro ohladimo.

Koruzo za zrnje pustimo dozoreti, dokler ovojni listi ne osušijo in zrno ne postane trdo. Takrat storže poberemo in zrnje dosušimo. Shranjujemo ga v suhem, hladnem in zračnem prostoru, zaščiteno pred glodalci. Plesnivo zrnje zavržemo, ker lahko vsebuje zdravju škodljive mikotoksine; to je pomembno pravilo varnosti hrane. Pridelek močno niha glede na leto, običajno pa damo dobra dva storža na rastlino oziroma od 0,3 do 0,6 kg na rastlino.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Fižol — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Fižol veže dušik iz zraka, kar lahko koruzi koristi, a je treba paziti, da se rastlini ne prerasteta in ne zasenčita.
• Bučka — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalna kombinacija koruze, fižola in buč (tri sestre). Njeni učinki na pridelek niso enotno dokazani, zato velja kot ljudska praksa.
• Paradižnik — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Koruza in paradižnik imata lahko nekatere skupne gosenice in uši, zato je skupna sajenja bolje spremljati. Trdna škoda ni dokazana, ukrep pa je previdnostni.