Vrtni pomočnik

Poišči možne vzroke

Iskanje po celotni vsebini

Vpišite vprašanje in poiščite po vsej vsebini Domačega vrta — vodičih, rastlinah, boleznih, škodljivcih, receptih in koledarju. Iskanje teče v vašem brskalniku; indeks se prenese šele, ko ga začnete uporabljati, in nič se ne pošilja na strežnik.

Simptomski kazalnik

Pregled po simptomih. Vsaka postavka vodi na stran z ukrepi in preprečevanjem.

Bolezni

• Antraknoza (Colletotrichum spp.)

  Temne, vdrte, okrogle ali nepravilne pege na plodovih in strokih; Na pegah se v vlažnem vremenu razvijejo rožnate do oranžne sluzaste pore s sporami; Pege se širijo in plod ali strok začne gniti; Temne pege na listih in steblih, listi se sušijo; Pri fižolu vdolbine na strokih, ki lahko prodrejo do semena

• Bakterijska ovenelost (Ralstonia solanacearum)

  Rastlina ovene, tudi ko je v tleh dovolj vlage; Rjavo obarvane prevodne žile v prerezu stebla; Iz prerezanega stebla priteče mlečnobela tekočina (bakterijski izcedek); Pri krompirju rjava obarvanost žil v gomoljih in izcedek; Listi pogosto ne porumenijo, rastlina pa propade v nekaj dneh

• Bakterijska pegavost (Pseudomonas syringae pv. tomato)

  Drobne temne pegice z rumenim obročem na mlajših listih; Pege se združujejo, list se suši in lahko odpade; Temne pege na steblih in listnih pecljih; Na plodovih drobne temne pike ali razpoke z dvignjenim robom; Rastlina ne propade hitro, a izgublja liste in pridelek

• Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum)

  Na steblu tik nad tlemi se pojavi bel, vatast ovoj; Steblo se zmehča in rastlina se prevrne; V ovoju se oblikujejo črni, trdi sklerociji; Rastline venejo kljub vlažnim tlom; Napad se širi na sosednje rastline v gosti setvi; Pri solati se gnitje začne pri koreninskem vratu

• Cerkosporna pegavost (Cercospora beticola)

  Drobne okrogle pege s svetlim središčem in temnim robom; Pege se množijo in združujejo v večje lise; Listi se sušijo, postanejo rjavi in propadejo; Pri pesi se zmanjša pridelek in kakovost korenin; Pri blitvi in špinači se zmanjša pridelek listov

• Črna gniloba križnic (Xanthomonas campestris pv. campestris)

  Rumenkaste lise v obliki črke V, obrnjene od roba proti sredini lista; Listne žile v prizadetem delu počrnijo; Lise se združujejo, list se suši in lahko odpade; Glava zelja lahko strohni in se ne razvije; Pri brokoliju in cvetači temne pege na listih in v glavi

• Črna listna pegavost (Alternaria solani)

  Temne pege s koncentričnimi krogi in pogosto rumenkastim robom; Pege se najprej pojavijo na spodnjih, starejših listih; List okoli peg porumeni in se posuši; Pri močni okužbi se listje suši od spodaj navzgor; Na plodovih temne, vdrte pege, najpogosteje v drugi polovici rastne dobe

• Črna noga (koreninska gniloba sadik) (Pythium spp.)

  Steblo sadike se tik nad tlemi zoži in potemni; Sadika se zmehča in poleže; Korenine so rjave in slabo razvite; Rastline venejo in odmirajo v skupinah; Vzgojene sadike propadejo že pred presajanjem; Pri koreninskem vratu ni puhastega ovoja

• Črna pegavost vrtnic (Diplocarpon rosae)

  Temne, okrogle do nepravilne pege na zgornji strani listov; Pege imajo pogosto nazobčan ali žarkast rob; Okoli peg se list obarva rumeno; Okuženi listi zgodaj porumenijo in odpadejo; Pri močni okužbi se grm močno ogoli že sredi poletja; Na mladih poganjkih se lahko pojavijo temne razjede

• Fitoftorna gniloba korenin in koreninskega vratu (Phytophthora spp.)

  Rastlina ovene in propada, čeprav so tla vlažna; Rjav, temen in mehak koreninski vrat; Korenine so rjave in brez drobnih koreninic; Listi porumenijo, se sušijo in visijo; Pri jagodah se srce grma in koreninski vrat rjavita; Rastlina se ob rahlem potegu zlahka izpuli iz tal

• Fuzarijsko venenje (Fusarium oxysporum)

  Rastlina ovene kljub dovolj vlage v tleh; Listi rumenijo, pogosto najprej na eni strani rastline in od spodaj navzgor; Rjavo obarvane prevodne žile v steblu (vaskularna nekroza); Zavrta rast, majhni plodovi in postopno propadanje; Pri mladih sadikah hitro uvelost in smrt

• Hrušev ožig (Erwinia amylovora)

  Vrhovi poganjkov se nenadno sušijo in črnijo, videti so kot ožgani; Listi in cvetovi ovenejo ter ostanejo viseti na veji; Mladi poganjki se ukrivijo v pastirsko palico; Na mladih plodovih se pojavijo črne, udrte lise; Ob vlažnem vremenu iz obolelih delov pronica lepljiv izloček; Bolezen se z ene veje širi na sosednje in na celotno drevo

• Kodravost breskve (Taphrina deformans)

  Mladi listi se odebelijo in mečkajo; Na listih nastanejo rdeče do vijolične buhteče lise; Listi se zvijajo in kodrajo ter se sušijo; Okuženo listje predčasno odpade; Na mladih poganjkih se pojavijo zadebelitve; Napadeni plodovi so manjši in popačeni

• Koreninska gniloba (Rhizoctonia solani, Pythium spp.)

  Sadike pojemajo in se pri tleh zožijo ter temnijo; Rastline se ob rahlem potegu prevrnejo, korenine so rjave; Pri odraslih rastlinah rast zaostaja, listi bledijo in se sušijo; Pri solati in kumarah se pri tleh pojavi rjava, vodena gniloba; V tleh vidimo rjave niti ali drobne temne kepe (sklerocije)

• Koruzno snet (Ustilago maydis)

  Svetli, mehurjasti izrastki, ki pozneje potemnijo v sivočrno gmoto; Izrastki na storžih, steblih, metlicah in listnih žilah; Sproščanje črne trosovnice ob zrelosti galov; Zaostala rast in lomljenje okuženih stebel

• Krastavost krompirja (Streptomyces scabies)

  Grobe, skorjaste ali plutovinaste pege na gomoljih; Pege so suhe in pluteče, ne gnile in ne vlažne; Ob močnem napadu se skorja razpoka in gomolj se grudi; Izrazitejša je na suhih, peščenih tleh; Krastavi gomolji se slabše skladiščijo in so manj kakovostni

• Krompirjev rak (Synchytrium endobioticum)

  Bradavičaste, cvetu podobne tvorbe na gomoljih; Tvorbe se pojavijo predvsem ob očesih in na koreninskem delu gomolja; Napadeni gomolji so manjši in se slabo skladiščijo; Rastline zaostajajo v rasti, listi se zvijajo; V tleh ostanejo trajne oblike, ki okužijo naslednjo setev

• Kupusna kila (Plasmodiophora brassicae)

  Korenine se odebelijo in postanejo nabrekle, grbave ter pogosto razpokane; Rastline sredi dneva venejo, čeprav so tla vlažna; Listi rumenijo in se sušijo, navadno od zunanjih proti notranjim; Rastline zaostajajo v rasti, glave in korenine se ne razvijejo; Ob izpulitvi je na koreninah jasno vidna oteklina

• Listna pegavost (Septoria spp.)

  Drobne okrogle pege z jasno, pogosto temnejšo mejo; V sredini peg se lahko pojavijo drobne črne točke; Širjenje peg od spodnjih listov navzgor; Rumenenje in postopno odpadanje listja; Pri močni okužbi rastlina izgubi velik del listne površine

• Modra plesen (skladiščna gniloba) (Penicillium expansum)

  Mehka, rjava, vodena gnila pega na plodu; Na pegi se razvijejo modrozelene blazinice s sporami; Neprijeten, plesniv vonj v shrambi; Gniloba se s ploda na plod širi med skladiščenjem; Okuženi plodovi se ne dajo shraniti in niso primerni za predelavo

• Monilija (sadna gniloba) (Monilinia fructigena, Monilinia laxa)

  Rjava, okrogla pega na plodu, ki se hitro širi; Na površini gnilega dela se v krogih pojavijo sivo-bele blazinice s sporami; Plod se naguba, počrni in ostane na veji kot mumija; Sušenje cvetov in vršičkov spomladi (vrsta Monilinia laxa); Odmrle mlade vejice, ki se na soncu posušijo (»ognjena rana«); Plodovi pogosto odpadejo, preden dozorijo

• Oljna pegavost kumar (Pseudomonas syringae pv. lachrymans)

  Kotno omejene pege med listnimi žilami, sprva vodene; V vlažnem vremenu iz peg priteče izcedek, ki se posuši v belo skorjo; Pege se širijo in list se suši; Ko se tkivo posuši, v listu nastanejo luknje; Na mladih plodovih drobne, vdrte pege

• Paradižnikova plesen (Phytophthora infestans)

  Olivno rjave do črne pege na listih, pogosto ob robovih; Blede, rumenkaste lise okoli peg; Na spodnji strani lista v vlažnem vremenu sivkasta prevleka; Trde, rjave pege na plodovih; V vlažnem in hladnem vremenu propad listja v nekaj dneh

• Pepelasta plesen (Erysiphales)

  Bela do sivkasta mokasta prevleka na zgornji strani listov; Prevleka se širi in list postopoma rumeni ter se suši; Pojavlja se najprej na mladih listih in poganjkih; Rastlina zaostaja v rasti, pridelek je manjši; Pri bučnicah se lahko pojavi tudi na plodovih

• Peronospora (Plasmopara / Peronospora spp.)

  Rumene, oljnate lise na zgornji strani listov, omejene z žilami; Siva do škrlatno rjava prevleka na spodnji strani lista; Listi pri špinači in blitvi ovenejo ter odpadejo; Pri čebuli se vrhovi listov zlomijo in posušijo; Pri kumarah se pojavijo ostrokotne rumene pege; Mlade rastline propadejo v nekaj dneh

• Rja (Puccinia spp.)

  Drobni oranžno-rjavi do rdeči kupčki na listih; Kupčki so sprva na spodnji, pozneje tudi na zgornji strani lista; Ob dotiku na prstih ostane oranžno-rjav prah; Listi okoli kupčkov rumenijo in se sušijo; Pri močni okužbi rastlina izgubi velik del listne površine

• Sadni rak (rakava rana) (Neonectria galligena)

  Rane z dvignjenim, v plasteh razkrajajočim se robom; Rana se širi in lahko obkroži vejo (»rakava rana«); Veje nad rano se sušijo in propadajo; V vlažnem vremenu se na robu rane pojavijo blazinice spor; Pri mladih drevesih rane upočasnijo rast in lahko povzročijo propad

• Siva plesen (Botrytis cinerea)

  Sivkasta, puhasta prevleka na cvetovih in plodovih; Mehko gnitje, ki se hitro širi na sosednje plodove; Gnilo tkivo se pri dotiku razsuje; Pojav na ranjenih ali odmrlih delih rastline; Pri jagodah gniloba plodov, ki ležijo na tleh

• Šarka (Plum pox virus)

  Blede lise in obroči na listih, najvidnejši spomladi; Deformirani plodovi z obroči in rdečkastimi madeži; Plodovi so grenki in slabše obarvani ali predčasno odpadejo; Slabša rodnost in postopno propadanje drevesa; Simptomi se med sortami močno razlikujejo, pri nekaterih jih skoraj ni

• Verticilijsko venenje (Verticillium dahliae, Verticillium albo-atrum)

  Enostransko venenje in rumenenje listov, pogosto le na eni strani rastline; Rumenenje v obliki črke V od roba proti sredini lista; Listi se sušijo in visijo, a ne odpadejo takoj; Rahlo rjave prevodne žile v prerezu stebla; Postopno propadanje rastline skozi več tednov; Pri krompirju rjave žile v gomoljih, pri jagodah zakrneli in redki grmi

• Virusi mozaika (Cucumber mosaic virus, Tomato mosaic virus)

  Svetlo-temne, mozaične lise na listih; Grbančenje in zvijanje listov, pogosto z nitastimi poganjki; Zaostala rast in manjši plodovi; Pri kumarah pegasti, izbokli ali popačeni plodovi; Rastlina je videti bolehnela, a ne ovene popolnoma

• Žitna rožička (Claviceps purpurea)

  V klasu namesto zrna temni, trdi, rožičasti izrastki (sklerociji); Izrastki so sprva rjavkasti in mehki, pozneje vijolično-črni in trdi; V klasu je pogosto le nekaj zrn nadomeščenih z rožički; Izrastki štrlijo iz klasa in so večji od zrna; Okuženo zrnje je lažje in se pri čiščenju loči od zdravega

Škodljivci

• Breskov zavijač (Grapholita molesta)

  Oveneli in na videz zlomljeni mladi vršički, ki obvisijo; V notranjosti poganjka je drobna gosenica z rdečkasto glavo; Luknjice v plodovih, pogosto ob peclju ali ob stiku plodov; Gosenica se hrani v plodu, okoli vhoda pa so sprijeti iztrebki; Okuženi plodovi se začnejo gniti in predčasno odpadejo

• Čebulna muha (Delia antiqua)

  Perje rumeni in ovene, pogosto v skupinah; Vrat čebule se zmehča, počrni in vgnezdene rastline propadejo; Glava je izvotljena in napolnjena z rovimi; Drobne belkaste ličinke v notranjosti glave; Zaostala rast in redčen posevek

• Češnjeva muha (Rhagoletis cerasi)

  Drobna vbodna luknjica na površini ploda; Plodovi se mehčajo, lesketajo in začnejo gniti; Belkasta ličinka v mesu prerezanega ploda; Predčasno odpadanje plodov; Temnejša pot v mesu okoli vboda

• Fižolov žižek (Acanthoscelides obtectus)

  Okrogle izvrtine v shranjenem zrnju fižola; Zrna, ki so od znotraj izjedena in se drobijo; Belkaste ličinke ali bube v notranjosti zrna; Drobni rjavi hrošči, ki se premikajo po posodi; Semenski fižol, ki ni več kaliv

• Gosenice sovk (obrezkarice) (Agrotis segetum, Agrotis ipsilon)

  Sadike se podrejo čez noč, čeprav so bile prej zdrave; Steblo je prerezano tik ob tleh ali malo pod površino; Gosenica je zvita v tleh v bližini prerezane rastline; Na listih ob tleh so obgrizeni deli; Škoda je večja na sveže prekopanih, golih gredah

• Jabolčni cvetojed (Anthonomus pomorum)

  Zaprti, porjaveli in posušeni cvetni popki; Popki se ne odprejo in ostanejo na drevesu; V notranjosti popka je drobna bela ličinka; Manjši pridelek, čeprav je bilo cvetov na videz dovolj; Zgodaj spomladi hroščki na popkih in mladih listih

• Jabolčni zavijač (Cydia pomonella)

  Mala luknjica na plodu, pogosto ob peclju ali ob robu; Gosenica z rdečkasto glavo v notranjosti ploda; Rjavi, sprijeti iztrebki (»žagovina«) na vhodu v plod; Okuženi plodovi predčasno odpadejo; Na skladiščenem sadju gniloba, ki se začne na mestu izvrtine

• Jagodni cvetožer (Anthonomus rubi)

  Odgrizeni cvetni popki, ki obvisijo na prerezanem peclju; Posušeni, rjavi popki, ki ostanejo na rastlini; Drobne luknje in izjedine na popkih, preden ti odpadejo; Manjši pridelek jagod, čeprav rastline na pogled cvetijo; V popku lahko najdemo drobnega temnega hroščka

• Kapusna muha (Delia radicum)

  Zastoj rasti mladih križnic kljub zalivanju; Veneje in poleganje rastlin, najprej posameznih; Izjedene, predrte korenine s črnimi ranami; Belkaste ličinke ob koreninah in koreninskem vratu; Slabo tvorjene glave in glavice, pri redkvici izjedene korenine

• Kapusna stenica (Eurydema oleracea)

  Rumenkaste in bele lise na listih; Sesani, iznakaženi in nagubani listi; Rdeče-črno ali rumeno-črno pisane stenice na listih; Mlade rastline zaostajajo v rasti; Stenice se zadržujejo tudi na plevelu iz družine križnic

• Kapusove gosenice (Pieris brassicae / Pieris rapae)

  Jajčeca v rumenih skupkih ali posamično na spodnji strani listov; Zelenkaste gosenice na listih križnic; Mlade gosenice izjedajo meso med listnimi žilami, listi ostanejo kot belkasta okna; Vse večje luknje in obgrizeni robovi listov; Ob hudem napadu uničeno srce glave zelja ali cvetače

• Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata)

  Obgrizeni listi, pogosto od zunanjega roba proti žilam; Rastline, ki ostanejo skoraj brez listja; Rumeno-črtasti odrasli hrošči na listih; Rdeče, mehke ličinke na spodnji strani listov; Oranžne jajčne kopice na spodnji strani listov

• Korenova muha (Psila rosae)

  Rumenenje in sušenje listov kljub vlažni zemlji; Rjave do rdečkaste črte in rovi v korenini; Razpokane in trhle korenine; Drobne belkaste ličinke v korenini; Zastoj v rasti celotnih vrst korenja

• Koruzna vešča (Ostrinia nubilalis)

  Drobne okrogle luknjice na steblih in storžih; Rumenkasta žagovina v luknjah in okoli njih; Stebla, ki se ob vetru ali teži storža prelomijo; Storži, ki so od zunaj videti zdravi, a so v notranjosti izjedeni; Plesni na poškodovanih storžih

• Kupusna bolha (Phyllotreta spp.)

  Drobne luknjice s premerom nekaj milimetrov po celem listu; Listi so videti kot rešeto, pogosto ostanejo le glavne žile; Drobni črni ali kovinsko bleščeči hrošči, ki ob dotiku skačejo; Zastoj rasti in propad mladih rastlin; Najhuje prihranjene sejanke in ravno presajene sadike

• Listne uši (Aphididae)

  Gneče drobnih zelenih, črnih ali sivih uši na mladih poganjkih; Lepljiv, sladek izloček na listih in tleh pod rastlino; Črne glivične prevleke na izločku; Sukanje in grbančenje mladih listov; Prenos virusnih bolezni z ene rastline na drugo

• Listni zavrtači (Liriomyza spp., Pegomya spp.)

  Vijugasti, srebrnkasti hodniki v notranjosti lista; Mehurčkaste, z blazinico napolnjene pege, predvsem pri blitvi in pesi; Na hodnikih so drobne črne pike — iztrebki ličink; Napadeni listi se sušijo in zvijajo, rastlina zaostaja; Na prerezu hodnika je drobna ličinka brez nog

• Majski hrošč (Melolontha melolontha)

  Rastline ovenejo in se ob rahlem potegu dvignejo iz tal; Korenine so prerezane ali obgrižene, brez drobnih koreninic; V tleh najdemo bele, ukrivljene ličinke z rjavo glavo (ogrce); Spomladi so obgrizeni listi jablan in drugih dreves; Škoda je pogostejša na travnikih in neobdelanih tleh

• Malinov hrošč (Byturus tomentosus)

  Obgrizeni in poškodovani cvetovi malin spomladi; Drobne bele ličinke v zrelih plodovih; Plodovi se posušijo, razpadejo ali gnijejo; Črvivi in neuporabni plodovi kljub sicer zdravim rastlinam; Hroščki v cvetovih in na mladih plodovih

• Malinova vešča (Lampronia rubiella)

  Oveneli in suhi mladi poganjki, ki propadejo; Poganjki se sušijo od vrha navzdol; V notranjosti poganjka najdemo gosenico in hodnik; Zmanjšan pridelek in slabša rast grmov; Poškodovani popki se ne razvijejo

• Mokrice (Porcellio scaber, Oniscus asellus)

  Obgrizeni mladi listi in sadike pri tleh; Nepravilne luknjice v jagodah in plodovih, ki ležijo na tleh; Mokrice pod lonci, deskami, kamni in v vlažni zastirki; Škoda se pojavi predvsem v vlažnem in senčnem delu vrta

• Mravlje (Formicidae)

  Gneče listnih uši na vršičkih in mladih listih; Lepljiv, sladek izloček na listih in pod rastlino; Mravlje, ki se vzpenjajo po steblih k ušem; Rovi in kupčki zemlje med koreninami v gredici; Mravlje, ki branijo uši pred plenilci

• Plodova vinska mušica (Drosophila suzukii)

  Drobne vbodne luknjice na zorečih, sicer zdravih plodovih; Mehčanje in uleganje ploda okoli vboda; Drobne bele ličinke v notranjosti ploda; Plodovi se hitro gnijejo in odpadajo; Napad se stopnjuje proti koncu sezone, ko je plodov največ

• Polži (Gastropoda)

  Nepravilne luknje in obgrizeni robovi listov; Popolnoma objedene mlade rastline, pogosto do tal; Srebrne, suhe sledi sluzi na listih in tleh; Škoda, ki je zjutraj večja kot zvečer; Prisotnost polžev pod deskami, listjem ali v vlažnih zatišjih

• Pršice (Tetranychidae)

  Drobne svetle pike na zgornji strani listov; Listi postopoma dobijo bled, sivkast ali rjav videz; Fina pajčevina na spodnji strani listov in med listi; Predčasno sušenje in odpadanje listja; Škoda je največja v sušnih in vročih obdobjih

• Sadna pršica (Panonychus ulmi)

  Drobne rdečkaste pršice in jajčeca na spodnji strani listov; Svetle, srebrnkaste pike na zgornji strani listov (mozaik); Listi postopoma dobijo bronasto rjavo barvo; Pri močnem napadu listi odpadejo že sredi poletja; Manjši in slabše obarvani plodovi

• Sadni rilčkar (Otiorhynchus sulcatus)

  Polkrožne zareze na robovih listov; Obgrizeni robovi listov, pogosto brez drugega znaka; Ovenele rastline v loncih, čeprav so zalivane; Ličinke (bele, ukrivljene, brez nog) v substratu ali tleh; Propadanje korenin in slabša rast okrasnih ter sadnih rastlin

• Smrdljivke (Halyomorpha halys in druge vrste)

  Trde, plutovinaste pege na plodovih; Iznakaženi, grudasti plodovi in nepravilna oblika; Sesani listi in poganjki z bledimi lisami; Odrasle stenice na plodovih in pod listi; Jajčni znoski v obliki drobnih sodčkov na spodnji strani listov

• Strune (Agriotes spp.)

  Ozke, okrogle luknje v gomoljih krompirja; Vrtine in rovi v korenju ter drugem korenastem zelenju; Predrte korenine in gomolji, ki na ranah gnijejo; Zastoj rasti in veneje mladih rastlin ob suši; Največ škode na površinah, ki so bile prej travnik

• Ščitkarji (bele mušice) (Trialeurodes vaporariorum)

  Drobne bele mušice, ki se ob dotiku rastline dvignejo v oblake; Kolonije in ploske ličinke na spodnji strani listov; Lepljiv, sladek izloček na listih in na tleh; Črna glivična prevleka, ki se razvije na izločku; Rumenenje, zvijanje in postopno sušenje listov

• Tripsi (Thysanoptera)

  Srebrnkaste do blede lise in praske na listih; Deformirani listi in plodovi; Drobne črne točke na listih, ki so iztrebki; Oškodovani cvetovi, ki se slabo oplodijo; Pojav predvsem v rastlinjaku in na cvetočih rastlinah

• Voluhar (Microtus spp.)

  Rastline nenadoma ovenijo, čeprav je zemlja vlažna; Obgrizeni koreninski plodovi in gomolji s sledmi zob; Luknje v tleh brez izkopanega materiala ob vhodu; Ozke, plitve gazi v travi med gredicami; Obgrizeno lubje mladih jablan tik nad tlemi

Težave

• Bela prevleka na listih

  Bela ali sivkasta mokasta prevleka na listih je najpogosteje pepelasta plesen. Pojavi se ob nihanjih temperature in zatohem zraku, najprej na zgornji strani listov. Če so na zgornji strani rumene lise, spodaj pa siva prevleka, gre za peronosporo. Trdi madeži so lahko od trde vode.

• Črna gniloba dna ploda

  Črna gniloba dna ploda je fiziološka težava, ne bolezen: plod se na spodnji strani obarva temno in vdre zaradi motenega privzema kalcija. Pomaga enakomerno zalivanje, manj dušika in ustrezna vlaga v tleh, ne škropljenje.

• Gnitje plodov jagodic

  Gnitje plodov jagodic najpogosteje povzroča siva plesen: plodovi se mehčajo, gnijejo in se prekrijejo s sivim puhom. Pojavi se v hladnem in vlažnem vremenu, pri gosti saditvi in ko plodovi ležijo na tleh. Pomagajo zračnost, zastirka in redno obiranje.

• Kaj dela luknje v plodovih

  Luknje v plodovih naredijo različni obiskovalci: polži in gosenice plodove izjedajo, zavijači se vanje zavrtajo, ptice jih kljuvajo, mravlje pa se naselijo v že poškodovane plodove. Prepoznavo začnemo pri obliki luknje in njeni legi na plodu.

• Pokanje plodov

  Pokanje plodov je fiziološka težava: kožica poči, ker plod ob nenadni vlagi hitro nabrekne in koža ne zdrži. Najpogosteje se pojavi pri paradižniku po močnem dežju ali zalivanju po suši. Pomagata enakomerno zalivanje in zastirka.

• Rumenenje listov

  Rumenenje listov ima več vzrokov. Če rumenijo spodnji, starejši listi, gre najpogosteje za pomanjkanje dušika ali magnezija. Če rumenijo mladi listi, gre pogosteje za pomanjkanje železa, prekomerno zalivanje ali poškodbe korenin.

• Zakaj drevo ne rodi

  Če drevo vsako leto cveti, a ne rodi, so najverjetnejši vzroki pomanjkanje primerne opraševalne sorte, slabo opraševanje v hladnem ali deževnem vremenu ter napačen rez. Pogosto je kriva tudi premočna rast zaradi preveč dušika. Rešitve brez preverjanja vzroka ni.

• Zakaj imajo plodovi bele pege

  Bele, papirnate in vdrte pege na plodovih so najpogosteje sončne ožganine. Nastanejo, ko je plod nenadno izpostavljen močnemu soncu, pogosto po obrezovanju listov ali v vročinskem valu. Niso bolezen; ukrep je senca in ohranjanje listne mase.

• Zakaj krompir zeleni

  Gomolji ozelenijo, ko so izpostavljeni svetlobi. Ob tem nastaja solanin, ki je za človeka strupen, zato zelenih delov gomolja ne uživamo. Pomagata osipavanje gomoljev med rastjo in shranjevanje v popolni temi.

• Zakaj odpadajo cvetovi

  Cvetovi najpogosteje odpadejo zaradi neugodnih razmer med cvetenjem: previsoke ali prenizke temperature, suše ali močnih nihanj vlage ter pomanjkanja opraševalcev. Rastlina v takih razmerah opusti cvet, da ohrani moč za rast.

• Zakaj odpadejo mladi plodovi

  Mladi plodovi odpadejo zaradi nihanja vlage, vročinskega stresa ali nepopolne oploditve. Rastlina v neugodnih razmerah opusti plodove, da ohrani moč. Pomagajo enakomerno zalivanje, senčenje v vročini in skrb za opraševalce.

• Zakaj plodovi ne dozorijo

  Plodovi najpogosteje ne dozorijo zaradi premalo sonca in toplote, presežka dušika ali prepozno izbrane sorte. Pomagajo sončna lega, zmerno gnojenje, zgodnejše sorte in obiranje plodov, ki so že spremenili barvo, za dozorevanje na toplem.

• Zakaj rastlina ovene kljub zalivanju

  Če rastlina ovene kljub vlažni zemlji, najpogosteje ne gre za sušo, ampak za poškodovane ali bolne korenine. Voda v tleh je, rastlina pa je ne more sprejeti. Preverimo, ali tla zastajajo, ali je steblo pri tleh temno in ali so prevodne žile v prerezu rjave.

• Zakaj se listi sušijo po robovih

  Sušenje robov listov je znak neravnovesja med vodo in hranili. Najpogosteje so vzrok presuha tla, premočno gnojenje ali preslana voda, včasih pa veter in izpostavljenost soncu. Rob lista je najbolj izpostavljen, zato se posuši prvi.

• Zakaj se listi zvijajo

  Zvijanje listov ima več vzrokov. Če so na spodnji strani drobne uši, gre za sesanje listnih uši; če se listi ob vročini zvijajo navzgor, je to odziv na sušo in vročino; ob mozaiku, grbančenju in zaostali rasti pa posumimo na virus.

• Zakaj se sadike iztegujejo

  Sadike se iztegujejo, ko jim primanjkuje svetlobe: rastejo v višino, stebla pa so tanka in bleda. Pomaga takojšnja preselitev na svetlejše mesto, nekoliko nižja temperatura in redkejša setev. Prepozne sadike presadimo globlje, kjer to vrsta dovoljuje.

• Zakaj se sadike pri tleh poležejo

  Sadika se pri tleh poleže, ker se steblo tik nad tlemi zoži, potemni ali zmehča. Najpogosteje gre za črno nogo zaradi premočene zemlje, hladnih tal in goste setve. Pomagajo svež substrat, čiste posode, zračenje in zmerno zalivanje.

• Zakaj so kumare grenke

  Kumare postanejo grenke zaradi stresa: nihanja vlage in temperature, suše ali previsokih temperatur. Grenkobo povzročajo snovi iz skupine kukurbitacinov, ki se kopičijo v plodu. Močno grenkih plodov ne uživamo, pomagata pa enakomerno zalivanje in senčenje.

• Zakaj so listi lepljivi

  Lepljiv sloj na listih je skoraj vedno medena rosa listnih uši. Uši sesajo sok in izločajo sladko tekočino, na kateri se naseli črna sajavost. Mravlje jih varujejo. Pomaga pregled spodnje strani listov, obrez napadenih poganjkov in varovanje naravnih sovražnikov.

• Zakaj so v listih luknje

  Luknje v listih najpogosteje naredijo polži, kapusove gosenice in drobni skakajoči hrošči. Oblika izgriza razkrije povzročitelja: večje nepravilne luknje in sluz kažejo na polže, drobne luknjice kot rešeto na kupusno bolho, krompir pa ogroža koloradski hrošč.

• Zakaj solata uhaja v cvet

  Solata uhaja v cvet zaradi stresa, najpogosteje zaradi vročine in dolgega dne, pa tudi suše ali gneče. Gre za fiziološki odziv, ne bolezen: rastlina pospeši razvoj stebla in cvetenja, listi pa postanejo grenki. Pomaga sajenje ob pravem času, senčenje in redno zalivanje.