Kompost proti kupljenemu substratu
Domači kompost in kupljeni substrat nista zamenljiva v vsakem primeru. Eden je izboljševalec tal, drugi pa je namenjen predvsem vzgoji sadik in sajenju v lonce.
Kratek odgovor
Kompost je najcenejši vir organske snovi in izboljšuje tla, a je njegova kakovost odvisna od surovin in lahko vsebuje plevel. Kupljeni substrat je enakomeren in primeren za sadike, vendar ga vsako leto plačamo in pogosto temelji na šoti.
Kaj primerjamo
Kompost nastane doma iz kuhinjskih in vrtnih odpadkov. Kupljeni substrat je pripravljena mešanica, ki jo kupimo v vreči. Nista zamenljiva v vsakem primeru: substrat je narejen predvsem za vzgojo sadik in za sajenje v lonce, kompost pa je izboljševalec tal. Prava primerjava je torej v tem, kdaj v vrtu potrebujemo enega in kdaj drugega, ter kaj nas vsaka izbira stane.
Hranila in kakovost
Kompost vsebuje organsko snov in vrsto hranil, vendar je njegova sestava odvisna od vhodnih surovin in od tega, kako je bil narejen. Zrel, dobro preperel kompost je bogat s humusom ter izboljšuje strukturo tal in njihovo sposobnost zadrževanja vode. Nezrel kompost pa lahko v tleh povzroči pomanjkanje kisika, ker se še razgrajuje, in lahko vsebuje seme plevela, če kup ni bil dovolj vroč.
Kupljeni substrat je bolj predvidljiv: enakomerna struktura, znan pH in ustrezna prepustnost za zrak. Ker je pogosto skoraj brez hranil, ga uporabljamo predvsem kot osnovo za sadike. Velik del kupljenega substrata je še danes na osnovi šote, kar je z vidika trajnosti slabše, saj se šota obnavlja zelo počasi.
Stroški, prostor in delo
Kompost je na dolgi rok najcenejši vir organske snovi, saj surovine dobimo iz kuhinje in vrta. Za to potrebujemo prostor za kompostnik ali kup, nekaj časa za vzdrževanje in potrpljenje, ker zorenje traja mesece. Prostor, kjer kompost zori, mora biti dostopen in ne sme motiti okolice.
Kupljeni substrat je takoj pripravljen in nanj ni treba čakati. Plačamo pa ga vsako leto znova, cena dobre vreče pa ni zanemarljiva, še posebej če z njo napolnimo visoke grede ali večje število loncev. Pri večjih količinah je razlika v stroških jasno v korist komposta.
Kdaj je kompost boljši
Kompost uporabimo, kadar želimo izboljšati tla, obnoviti gredo, dodati organsko snov in zmanjšati izgubo vode. Ustreza za zahtevnejše kulture, kot je zelje, in kot jesenski dodatek tlom. Uporaben je tudi kot sestavina mešanice za sajenje v lonce, v kombinaciji z drugimi materiali, ki poskrbijo za zračnost.
Kdor ima reden vir odpadkov in dovolj prostora, bo z lastnim kompostom prihranil in hkrati zmanjšal količino odpadkov. Za tiste, ki vrtnarijo na balkonu brez možnosti kompostiranja, pa kompost pogosto ni realna izbira.
Kdaj je substrat boljši
Kupljeni substrat je boljša izbira za vzgojo sadik, za lonce in za setev v zaprtem prostoru, kjer potrebujemo čisto in enakomerno strukturo. Prav tako pride prav, kadar domač kompost ni zrel ali kadar ne vemo, ali vsebuje ostanke plevela ali bolezni.
Na kaj pazimo: pri nakupu pogledamo sestavo in namen mešanice, pri domačem kompostu pa zrelost in izvor surovin. Plevel in bolezni sta glavna razloga, da komposta ne uporabimo povsod. Zato mnogi kombinirajo: domači kompost za izboljšanje tal, kupljeni substrat pa za vzgojo sadik. To je pogosto najbolj uravnotežena rešitev.
Pogosta vprašanja
Ali lahko sadike vzgajam kar v domačem kompostu?
Redko je to najboljša izbira. Kompost je po sestavi neenakomeren in lahko vsebuje seme plevela, zato je za vzgojo sadik zanesljivejši kupljeni substrat ali mešanica z njim.
Kdaj domači kompost ni primeren?
Če ni zrel, če vsebuje ostanke plevela ali bolezni ali če ne vemo, kaj je šlo vanj. Nezrel kompost lahko v tleh med razgradnjo škodi koreninam.
Je kupljeni substrat vedno boljši?
Ni. Je bolj predvidljiv, a pogosto skoraj brez hranil in vezan na šoto. Za izboljšanje tal je zrel kompost praviloma boljša in cenejša izbira.
Povezane vsebine
Sorodne vsebine
Viri
- Kompostiranje in uporaba komposta, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo tal in ravnanje z organskimi odpadki, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano