Paradižnik

Solanum lycopersicum

Kje bo uspeval

Paradižnik potrebuje sonce najmanj šest ur dnevno. V polsenci raste, a rodi malo in pozno. Tla naj bodo globoka, humusna in dobro odcedna; na težkih glinastih tleh je treba gredico izboljšati s kompostom in poskrbeti za odtok.

Najboljše mesto je tisto, kjer v prejšnjih treh letih ni rasla druga razhudnikovka, torej ne paradižnik, paprika, jajčevec ali krompir. Vzrok je kolobarjenje: bolezni in škodljivci, ki ostanejo v tleh, rade napadejo iste vrste.

Vzgoja sadik

Sadike vzgajamo v svetlem in toplem prostoru. Semena sejemo pol centimetra globoko, vlažno, a ne mokro. Kalitev traja od šest do štirinajstih dni pri okoli 22 °C. Ko sadika razvije prve prave liste, jo presadimo v večjo posodo in jo pred sajenjem postopoma navajamo na zunanje razmere.

Sadike, ki se iztegujejo v višino in so blede, dobijo premalo svetlobe. To je najpogostejša napaka pri vzgoji na okenski polici.

Sajenje in opora

Na prosto sadimo po zadnji spomladanski slani. Sadimo globlje, kot je bila sadika v lončku — steblo razvije dodatne korenine. Visoke sorte potrebujejo oporo, saj se sicer plodovi poležejo na tla in začnejo gniti.

Razmik med rastlinami naj bo okoli 50 cm, med vrstami 70 cm. Gostejša saditev poveča vlago v listju in s tem tveganje za plesen.

Nega skozi sezono

Zalivamo enakomerno in raje temeljito, manj pogosto; vodo usmerjamo na tla, ne po listju. Nenadna menjava suše in obilne vode je najpogostejši vzrok za pokanje plodov in za cvetno gnilobo.

Odvečne zalistnike pri determinantnih sortah puščamo, pri indeterminantnih pa jih redčimo. Listov ne odstranjujemo na debelo, saj rastlina potrebuje fotosintezo.

Pridelek in shranjevanje

V osrednji Sloveniji obiramo od julija do prve slane. V rastlinjaku se sezona začne prej in traja dlje.

Svež paradižnik najbolje shranimo pri sobni temperaturi, saj v hladilniku izgubi aromo. Za daljše obdobje ga predelamo: zmrznemo, vložimo ali skuhamo v omako.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Solata dobro izkorišča prostor in senco, ki jo paradižnik dela v nižjih plasteh. Različna globina korenin zmanjša tekmovanje za vodo.
• Bazilika — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Pogosto navedena kot dobra soseda. Trdnih poljskih dokazov o vplivu na okus ali zdravje rastline ni, zato trditve ne objavljamo kot dejstvo.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: preverjeno. Obe vrsti napada isti povzročitelj krompirjeve plesni (Phytophthora infestans). Saditev skupaj pospeši širjenje bolezni.
• Koromač — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalno naveden kot slaba soseda; zanesljivih dokazov ni.