Sedem najpogostejših napak pri gojenju paradižnika

1. Prezgodnje sajenje na prosto

Paradižnik ne prenese hladnih noči. Saditev pred zadnjo slano pomeni, da rastlina zastane, listje pa lahko porumeni. Bolje je počakati teden dni dlje kot izgubiti dva tedna rasti.

2. Zalivanje po listju

Voda na listju je glavni pospeševalec glivičnih bolezni. Zalivamo po tleh, v jutranjih urah, ko se listje čez dan posuši. Če zalivamo zvečer, ostane listje vlažno vso noč.

3. Preveč dušika

Bujno zelen paradižnik z malo plodov je najpogostejša posledica prevelikega odmerka dušika. Rastlina vlaga energijo v listje. Pravilno je zmerno gnojenje s poudarkom na kaliju, ko se oblikujejo plodovi.

4. Gosta saditev

Če so rastline preblizu, se listje med njimi ne posuši, zrak ne kroži in bolezni se širijo hitreje. Razmik okoli 50 cm med rastlinami ni pretiran.

5. Isto mesto več let

V tleh se kopičijo bolezni in škodljivci, ki so vezani na razhudnikovke. Paradižnika ne sadimo na gredo, kjer je v prejšnjih treh letih rasel paradižnik, krompir, paprika ali jajčevec.

6. Nepravilno obiranje

Prezreli plodovi na rastlini ustavijo razvoj novih. Obirati je treba redno, tudi če plodov ne porabimo takoj. Trde, a obarvane plodove pustimo dozoreti na toplem, ne pa na neposrednem soncu.

7. Pozabljena opora

Visoke sorte brez opore poležejo, plodovi pridejo v stik s tlemi in začnejo gniti. Opora hkrati izboljša zračnost v krošnji, kar zmanjša tveganje za bolezni.