Cinija
Cinija je toploljubna enoletnica iz družine sosnovk z dolgim cvetenjem in pestrimi barvami. Uspeva na soncu, na rodovitnih in dobro odcednih tleh. Zelo je dovzetna za pepelasto plesen, zato jo sadimo na zračno razdaljo in zalivamo po tleh.
Kratek odgovor
Cinija je enoletnica za sonce, ki cveti od junija do oktobra. Sejemo jo v zaprtem marca in aprila, na prosto maja, približno 0,5 cm globoko. Zelo je dovzetna za pepelasto plesen, zato jo sadimo na razdaljo in zalivamo po tleh. Redno obiranje cvetov podaljša cvetenje.
Zinnia elegans
Zakaj gojiti cinijo
Cinija je enoletnica, ki sodi med najbolj hvaležne poletne cvetnice za rez. Cveti izjemno dolgo, od junija do oktobra oziroma do prvih jesenskih slan, in vsak odrezan cvet spodbudi rastlino k novim cvetovom. Na sončni gredi zraste od 40 do 90 cm visoko in tvori živo paleto barv, od bele in rumene do oranžne, rdeče in vijolične. Cvetovi so gosti in trdni, zato dobro prenesejo rezanje in dolgo stojijo v vazi. Privablja čebele, čmrlje in metulje, zato je dobrodošla tudi v zelenjavnem vrtu in ob gredicah, kjer dopolnjuje pridelek.
Setev in sajenje
Cinijo sejemo v zaprtem marca in aprila, na prosto pa maja, ko se tla ogrejejo in ni več nevarnosti slane. Semena položimo plitvo, le približno 0,5 cm globoko, in jih komaj prekrijemo z zemljo. Kalijo hitro, v petih do desetih dneh pri temperaturi okoli 22 °C. Sadike presadimo, ko imajo nekaj pravih listov. Cinija ne mara presajanja s poškodovanimi koreninami, zato z njo ravnamo previdno. Na gredi pustimo okoli 30 cm med rastlinami in 40 cm med vrstami, saj gost sklop zmanjša zračnost in spodbudi bolezni.
Nega in obiranje cvetov
Cinija ljubi sonce in zmerno zalivanje. Zalivamo po tleh in ne po listih, saj mokro listje spodbuja pepelasto plesen. Gnojimo zmerno, ker preveč dušika ustvari veliko listja in manj cvetov. Redno obiranje je ključno za dolgo cvetenje: odrezani cvetovi spodbujajo nove popke, zato cvetove režemo tudi, kadar jih ne potrebujemo. Režemo z ostrim nožem ali škarjami, pri čemer pustimo dovolj dolgo steblo. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da rastlina ne vlaga energije v seme.
Bolezni in pogoste težave
Najpogostejša težava cinije je pepelasta plesen, ki se v drugi polovici poletja rada pojavi ob gosti setvi, slabi zračnosti in zalivanju po listih. Zračna zasaditev in zalivanje po tleh sta najboljša preventiva, močno okužene rastline pa odstranimo. Ob vlažnem in hladnejšem vremenu se lahko pojavi tudi siva plesen. Mlade poganjke in liste napadajo listne uši, mlade sadike pa objedajo polži. Cinija je občutljiva na mraz, zato s setvijo in sajenjem ne hitimo.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Tagetes — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Cinijo in tagetes pogosto sadimo skupaj v cvetoče grede za rez. Raba je ljudska; oba imata rada sonce in zračno rast, skupna korist pa ni zanesljivo dokazana, zato je ne obljubljamo.
Pogosta vprašanja
Kdaj sejemo cinijo?
V zaprtem marca in aprila, na prosto pa maja, ko ni več nevarnosti slane. Semena položimo le približno 0,5 cm globoko; kalijo od pet do deset dni pri temperaturi okoli 22 °C.
Zakaj ima cinija pepelasto plesen?
Najpogosteje zaradi pretesne zasaditve, slabe zračnosti in zalivanja po listih. Sadimo jo na razdaljo, zalivamo po tleh in odstranimo močno okužene rastline, da se bolezen ne širi naprej.
Ali cinija prenese mraz?
Ne. Je občutljiva na mraz, zato jo na prosto sejemo ali presajamo šele po zadnji slani. V hladnih nočeh jo lahko pokrijemo z agrokopreno.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo cvetja in okrasnih rastlin, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo rastlin in dovoljena fitofarmacevtska sredstva, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin