Sončnica

Helianthus annuus

Zakaj posejati sončnico

Sončnica je eno najbolj prepoznavnih poletnih cvetov in hkrati ena najhitreje rastočih enoletnic na vrtu. V eni sezoni zraste od 150 do 300 cm, zato je uporabna kot hitra zelena pregrada, ki zastre radovedne poglede in daje rahlo senco občutljivejšim rastlinam. Njen cvet ni le okras: košarica je bogata s cvetnim prahom in nektarjem, zato jo obiskujejo čebele, čmrlji in številni drugi opraševalci. Prav zato je dobrodošla na vsakem vrtu, tudi če njenih semen ne nameravamo uporabiti.

Setev in vzgoja

Sončnico sejemo neposredno na prosto, ker presajanja ne prenaša dobro. Najboljši čas je od aprila do maja, ko se tla ogrejejo na približno 10 °C. Semena položimo približno 3 cm globoko, v razdalji 40 cm v vrsti in 70 cm med vrstami; velike sorte potrebujejo več prostora, nižje pa lahko sadimo gosteje. Kalitev traja od sedem do štirinajst dni pri temperaturi okoli 20 °C. Mlade rastline so občutljive na polže, zato gredico nekaj tednov po setvi redno pregledujemo. Če sadimo v lonec, izberemo nižjo sorto in posodo z zadostno globino.

Nega skozi poletje

Sončnica potrebuje veliko sonca in zmerno zalivanje. Korenine segajo globoko, zato rastlina prenese krajšo sušo, a v času cvetenja in polnjenja semen potrebuje več vode. Zalivamo raje redkeje in obilneje, po tleh, da voda doseže korenine. Zelo visoke sorte na vetrovnih mestih radi poležejo; takrat jim steblo privežemo ob kol ali napnemo vrvico. Gnojenje naj bo zmerno in opravljeno zgodaj, saj preveč dušika podaljša rast listov in odloži cvetenje.

Opraševalci, senca in pridelek

Glavni prispevek sončnice na vrtu je hrana za opraševalce in senca. Cveti od sredine poletja do zgodnje jeseni. Ko cvetno središče dozori, se košarica nagne navzdol in semena potemnijo. Takrat semena pobiramo, košarico odrežemo in jo posušimo na zračnem in suhem mestu. Pridelek semena je od 0,1 do 0,3 kg/m², kar zadostuje za ptico ali dve pozimi, če del pridelka pustimo na rastlini. Prav zato je sončnica tudi priljubljena v vrtovih za ptice.

Sorte in izbira

Pri izbiri sorte se odločamo med visokimi sortami za semena in nižjimi, ki so primernejše za grede ob poti ali za lonec. Visoke sorte so impresivne, a jih moramo na vetrovnih legah podpreti. Nizke in srednje visoke sorte cvetijo dlje in ne potrebujejo toliko prostora. Sončnica ima plitve, a široko razrasle korenine, zato ob njej ne sadimo rastlin, ki bi jim odjedala vodo. Dobro je vedeti tudi, da se sončnica obrača za soncem le v mladosti; ko cvet dozori, običajno obrne glavo proti vzhodu in tam tudi ostane.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejše težave so siva in pepelasta plesen, ki se pojavita v vlažnem in slabše prezračenem rastju, ter listne uši in pršice na mladih poganjkih. Pomaga, da rastline niso pretesno skupaj, da jih zalivamo po tleh in da odstranimo močno okužene dele. Polži so nevarni predvsem mladim rastlinam. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva preverimo v uradnem registru.

Semena in uporaba

Semena so bogata z oljem in primerna za pitce, v manjših količinah pa tudi za človeško prehrano. Če jih hranimo v papirnati vrečki na suhem in hladnem mestu, ostanejo kaljiva tudi za prihodnjo sezono. Za sončnico v naši zbirki ne povezujemo nobenega recepta.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Kumara — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Sončnica lahko poleti daje rahlo senco in marsikje služi kot opora za plezajoče rastline. Korist je odvisna od razporeditve in ni pravilo.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Sončnica je tekmovalna in naj bi zavirala rast krompirja. Trdnih poskusov na vrtni ravni ni, zato jo raje sadimo ločeno.