Tagetes

Tagetes patula

Zakaj gojiti tagetes

Tagetes je nizka enoletnica z gostimi, temno zelenimi listi in številnimi majhnimi cvetovi v rumenih, oranžnih ali rjavkastih odtenkih. Cveti vse poletje do prvih hladnejših noči in je nepogrešljiv v gredicah, koritih in loncih. Ima značilen močan vonj, ki ga nekateri ljudje občutijo kot prijeten, drugi pa ne. Njegova glavna vrednost na okrasnem vrtu je dolgotrajno cvetenje in privabljanje koristnih žuželk, predvsem drobnih os in čebel.

Setev in sajenje

Tagetes sejemo v zaprtem od marca do aprila, ker slabo prenaša mraz, ali neposredno na prosto maja, ko ni več nevarnosti slane. Semena so drobna, zato jih položimo zelo plitvo, le približno 0,5 cm globoko. Kalijo hitro, v petih do desetih dneh pri temperaturi okoli 20 °C. V zaprtem jih vzgajamo v lončkih in presadimo, ko so sadike dovolj močne. Razmik je 20 cm v vrsti in 30 cm med vrstami. Tagetes lepo uspeva tudi v loncu, kjer cveti skoraj vse poletje, če mu ne primanjkuje svetlobe in vlage.

Nega

Tagetes potrebuje veliko sonca in zmerno, enakomerno zalivanje. Na presušenih tleh cvetenje preneha, na stalno premočenih pa korenine zbolijo. Redno odstranjevanje odcvetelih cvetov podaljša cvetenje. Gnojenje naj bo zmerno, saj na preveč pognojenih tleh rastlina razvije veliko listja in manj cvetov. Ker je občutljiv na mraz, ga ob zgodnji jesenski napovedi pozebe raje pokrijemo ali prestavimo v zavetje.

Tagetes in ogorčice (ljudsko, delno raziskano)

Tagetes se pogosto sadi kot spremljevalna rastlina proti ogorčicam, drobnim nitastim glistam v tleh. Ta raba je v slovenskem vrtnarskem izročilu široko razširjena in jo navajamo kot ljudsko. Nekatere raziskave res opisujejo, da korenine tagetesa v določenih razmerah zavirajo ali zmanjšujejo določene vrste ogorčic, a so izsledki odvisni od vrste ogorčice, sorte tagetesa, tal in podnebja. Učinek v vrtni gredici ni zanesljivo dokazan, zato ga ne obljubljamo in ga ne navajamo kot preverjeno zaščito. Če se v tleh pojavijo ogorčice, je najbolj zanesljiv ukrep kolobarjenje, saj tagetes sam po sebi ni nadomestilo za menjavo rastlin.

Uporaba v loncih in koritih

Tagetes je eden najbolj hvaležnih cvetov za lonce in korita. V posodi se lepo razraste in cveti vse poletje, če poskrbimo za dobro odcedna tla, redno zalivanje in sončno lego. V visečih košarah ga sadimo skupaj z drugimi poletnimi cvetnicami, ker njegovi gosti listi zakrijejo robove. Ker je občutljiv na mraz, ga jeseni prestavimo v zavetje ali zavržemo, saj kot enoletnica pozimi ne preživi. V gredici ga pogosto sadimo ob paradižnik in papriko, kjer izkoristi tudi rahlo senco in varuje tla pred izsušitvijo.

Bolezni in škodljivci

V vlažnem in slabše prezračenem rastju se lahko pojavi siva plesen, na suhem in vročem mestu pa pršice. Mlade rastline ogrožajo tudi polži. Pomaga, da rastline niso pretesno skupaj, da jih zalivamo po tleh in da odstranimo okužene dele. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva in njihovo uporabo preverimo v uradnem registru.

Cvetje in seme

Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da rastlina tvori nove. Če želimo seme, pustimo nekaj cvetov dozoreti na rastlini in jih poberemo, ko se posušijo. Semena shranimo v papirnato vrečko na suhem in hladnem mestu. Tagetes je enoletnica in ga vsako leto sejemo znova; ker se rad zaseje, ga pogosto najdemo na istem mestu tudi brez posebnega truda.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Paradižnik — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tagetes se pogosto sadi ob paradižniku, ker naj bi odvračal škodljivce in ogorčice. Raba je ljudska in delno raziskana, zato je ne navajamo kot preverjeno zaščito.
• Krompir — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Podobno velja ob krompirju. Učinek v gredici ni zanesljivo dokazan; zanesljivejši ukrep proti ogorčicam je kolobarjenje.