Koruzna vešča

Simptomi

• Drobne okrogle luknjice na steblih in storžih
• Rumenkasta žagovina v luknjah in okoli njih
• Stebla, ki se ob vetru ali teži storža prelomijo
• Storži, ki so od zunaj videti zdravi, a so v notranjosti izjedeni
• Plesni na poškodovanih storžih

Vzroki in pogoji

• Metulj Ostrinia nubilalis
• Koruza na istem mestu več let zapored
• Ostanki stebel, v katerih ličinke prezimijo
• Toplo poletje, ki pospeši razvoj in omogoči drugi rod

Kako prepoznati

Glavni znak je rumenkasta žagovina, ki se nabira v luknjicah na steblih in storžih. Od poškodb ptic ali drugih grizlic jo loči prav ta žagovina skupaj z gladko okroglo odprtino. Metulji so nočni in svetli, sivkasto rjavi, ličinke pa so rumenkasto bele z rjavkasto glavo.

Preprečevanje

• Kolobarjenje: koruze ne sadimo več let na isto mesto
• Jesensko uničenje ostankov stebel in storžev
• Redno pregledovanje stebel od začetka poletja
• Spodbujanje naravnih sovražnikov na vrtu in v okolici

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Uvedemo kolobar in jeseni uničimo ostanke koruze
   Ličinke prezimijo v ostankih stebel, zato je njihovo uničenje najbolj zanesljiv dolgoročni ukrep.
2. Mehanski ukrep: Odstranimo in uničimo napadena in prelomljena stebla ter storže
   Pobiramo sproti, ko opazimo luknjice ali žagovino, da preprečimo nadaljnje širjenje na sosednje rastline.
3. Biološki ukrep: Spodbujamo naravne sovražnike, kot so ptice, plenilske žuželke in parazitoidi
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Ob množičnem napadu preverimo dovoljena sredstva
   Sredstva so regulirana in imajo karenco glede na obiranje. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Zakaj koruzi grozi vešča

Koruzna vešča je metulj, ki je v Sloveniji dobro udomačen. Odrasli metulji so nočni in neopazni, zato jih večina vrtnarjev opazi šele, ko se na steblih in storžih pokažejo luknjice. Največjo škodo naredijo ličinke, ki se zavrtajo v notranjost rastline. Ker je koruza pomembna poljščina v osrednji in vzhodni Sloveniji, se vešča z velikih njiv zlahka preseli tudi na manjše domače vrtove.

Kako prepoznamo napad

Glavni znak so drobne okrogle luknjice na steblih, pod njimi pa se nabira rumenkasta žagovina, ki je mešanica iztrebkov in zdrobljenega tkiva. Napadena stebla se pogosto prelomijo, zlasti ob vetru ali teži storža. Storži so na videz nepoškodovani, ko jih odpremo, pa so v notranjosti izjedeni in napolnjeni z ličinkami ter žagovino. Poškodovani storži so bolj dovzetni za plesni, zato se kakovost in količina pridelka zmanjšata. Metulje podnevi redko vidimo; prepoznamo jih po svetlih, sivkasto rjavih krilcih, ličinke pa so rumenkasto bele z rjavkasto glavo.

Let metuljev v Sloveniji običajno poteka od maja do avgusta. Glede na toploto imamo v zmernih letih en rod, v zelo toplih pa dva. Prvi let se začne, ko se dnevne temperature ustalijo nad približno petnajst stopinj. To pomeni, da napad pogosto sovpade prav s časom, ko koruza razvija storže. Zaradi podnebnih razlik je tveganje na vzhodu države večje kot na hladnejšem in vlažnejšem zahodu.

Kaj pomaga na vrtu

Najbolj zanesljivo je preprečevanje. Koruze ne sadimo na isto mesto več let zapored, ampak jo vključimo v kolobar skupaj z drugimi kulturami. Jeseni poberemo in uničimo ostanke stebel, saj ličinke prezimijo prav v njih. Če ob pregledu opazimo luknjice, prelomljena stebla ali storže z žagovino, jih odstranimo in uničimo, da se napad ne širi. Ob tem velja spodbujati naravne sovražnike: ptice, plenilske žuželke in parazitoidi napadajo jajčeca in ličinke ter lahko populacijo občutno zmanjšajo.

Kdaj bi posegli po sredstvih

Kemično zatiranje je na domačem vrtu redko smiselno in ga je težko časovno uskladiti, saj mora zadeti pravi trenutek razvoja ličink. Sredstva so regulirana, imajo karenco glede na obiranje in niso vsa dovoljena za manjše pridelovalce. Če je napad množičen, se pred uporabo katerega koli sredstva pozanimamo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in ravnamo po navodilih na etiketi. Zanesljivega sredstva, ki bi v celoti odpravilo veščo, ni, zato ostaja preprečevanje glavna opora.