Hrušev ožig

Simptomi

• Vrhovi poganjkov se nenadno sušijo in črnijo, videti so kot ožgani
• Listi in cvetovi ovenejo ter ostanejo viseti na veji
• Mladi poganjki se ukrivijo v pastirsko palico
• Na mladih plodovih se pojavijo črne, udrte lise
• Ob vlažnem vremenu iz obolelih delov pronica lepljiv izloček
• Bolezen se z ene veje širi na sosednje in na celotno drevo

Vzroki in pogoji

• Bakterija Erwinia amylovora
• Toplo in vlažno vreme med cvetenjem
• Dež, veter in žuželke prenašajo bakterijo na cvetove
• Okuženo orodje ter okužen razmnoževalni material
• Občutljive sorte hruške in jablane

Kako prepoznati

Hrušev ožig zamenjujemo s sušo, točo, pozebo in glivičnimi boleznimi. Pri ožigu se vrhovi poganjkov črnijo od konice navzdol, listi se zvijajo in ostanejo na veji, ob vlažnem vremenu pa se iz njih izloča lepljiva tekočina. Pri pozebi listi porjavijo in odpadejo, pri suši pa poganjki ne počrnijo. Zanesljivo potrditev bolezni da laboratorijska preiskava vzorca, zato osumljene dele označimo in se jih ne dotikamo z orodjem.

Preprečevanje

• Sadite odporne sorte in zdrave sadike iz preverjenega vira
• Razkužite orodje med obrezovanjem posameznih dreves
• Ne obrezujte in ne poškodujte dreves v vlažnem vremenu
• Spomladi in poleti pregledujte drevesa, še posebej po neurjih s točo
• Ne sadite hruške in jablane tik ob že okuženih drevesih

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Preglejte drevesa in sumljive dele označite, ne dotikajte se jih z orodjem
2. Preprečevanje: Ob sumu obvestite kmetijsko svetovalno službo oziroma fitosanitarnega inšpektorja
   Hrušev ožig je v Sloveniji obvezna prijava; ne poskušajte ga reševati sami.
3. Mehanski ukrep: Po navodilih službe odstranite obolele veje ali drevo in material uničite
   Odrezano vejevje sežgite ali drugače uničite; ne odlagajte ga na kompost in ne prevažajte ga na druge parcele.
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Preverite dovoljena sredstva za varstvo rastlin
   Sredstva so v Sloveniji regulirana in pri ožigu ne dajo zanesljivega zdravljenja. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Bakterija, ki drevo ožge

Hrušev ožig povzroča bakterija Erwinia amylovora. Ime je dobila po videzu obolelih poganjkov: ti se sušijo in črnijo, kot da bi jih zajel ogenj. Bolezen napada predvsem hruško in jablano, občasno pa tudi druge sadne in okrasne rastline iz družine rožnic. V Sloveniji jo poznajo v sadovnjakih, vse pogosteje pa se pojavlja tudi v domačih vrtovih in ob hišah.

Bakterija se najraje širi v toplem in vlažnem vremenu med cvetenjem. Takrat jo dež, veter in žuželke prenesejo na cvetove, od koder se seli v poganjke in veje. Pomemben vir okužbe sta tudi okuženo orodje in okužen sadilni material. Zaradi tega se bolezen med drevesi širi hitreje, kot bi si mislili.

V slovenskih razmerah je najobčutljivejše obdobje cvetenje spomladi, ko se toplo in deževno vreme izmenjujeta. Poleti se bolezen pogosto pokaže po neurjih s točo, saj poškodbe na poganjkih in plodovih odprejo pot bakteriji. Tudi majhen vrt z dverna ali tremi drevesi ni izjema: okužba iz zanemarjenega vrta lahko ogrozi sosednje sadovnjake, zato je prijava pomembna tudi zunaj velikih nasadov.

Zakaj je prijava obvezna

Hrušev ožig je v Sloveniji uradno določena bolezen z obvezno prijavo. To pomeni, da mora vsak, ki opazi sumljive simptome, o tem obvestiti kmetijsko svetovalno službo ali fitosanitarnega inšpektorja. Namen prijave ni kaznovanje, ampak zadrževanje bolezni, saj se ta brez ukrepanja hitro širi po okolici.

Prav zato pri sumu ne poskušamo zdraviti na lastno pest in ne prenašamo odrezanega materiala na druge parcele. Obveščanje je prvi in najpomembnejši korak, še preden se lotimo obrezovanja.

Kako ravnati in kaj pomeni za pridelek

Zdravega dela okužene rastline ni mogoče pozdraviti. Bakterija se v rastlini širi po prevodnih tkivih, zato obrezovanje pomaga le, če je bolezen odkrita zelo zgodaj in po navodilih strokovne službe. V hujših primerih je treba drevo odstraniti in uničiti; vejevja ne odlagamo na kompost, ker se bakterija v kupu ne uniči zanesljivo.

Za pridelek je izguba lahko velika. Okuženo drevo rodi slabo ali sploh ne, plodovi so neuporabni, v sadovnjaku pa se bolezen ob neukrepanju širi na sosednja drevesa. Pomembnejše od zdravljenja je preprečevanje: odporne sorte, zdrave sadike, razkuženo orodje in redno pregledovanje dreves. Sredstva za varstvo rastlin so v Sloveniji zakonsko urejena; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR, a pri tej bolezni sama po sebi ne zadoščajo.