Monilija (sadna gniloba)
Monilinia fructigena, Monilinia laxa
Kratek odgovor
Monilija je glivična bolezen sadnega drevja, ki povzroči rjavo gnilobo plodov in sušenje cvetov ali mladih poganjkov. Na plodu se pojavi rjava pega, ki se hitro širi; plod se naguba in ostane na drevesu kot mumija. Najboljša obramba je odstranjevanje mumij in zračna krošnja.
Simptomi
- Rjava, okrogla pega na plodu, ki se hitro širi
- Na površini gnilega dela se v krogih pojavijo sivo-bele blazinice s sporami
- Plod se naguba, počrni in ostane na veji kot mumija
- Sušenje cvetov in vršičkov spomladi (vrsta Monilinia laxa)
- Odmrle mlade vejice, ki se na soncu posušijo (»ognjena rana«)
- Plodovi pogosto odpadejo, preden dozorijo
Vzroki in pogoji
- Glive iz rodu Monilinia (M. fructigena, M. laxa, M. fructicola)
- Deževno in hladno vreme med cvetenjem
- Poškodbe plodov od toče, žuželk, ptic ali obiranja
- Gosta krošnja, ki se dolgo suši, in zastajanje vlage
- Mumije, ki ostanejo na drevesu ali na tleh in so vir okužbe za naslednjo sezono
Kako prepoznati
Za monilijo so značilne rjave, vdrte pege, na katerih se v vlažnem vremenu v krogih razvijejo sivo-bele blazinice s sporami. Pri hruševem ožigu so poganjki črno-rjavi in ukrivljeni kot pastirska palica, cvetovi pa se posušijo, ne gnijejo. Skladiščna gniloba se pokaže šele po obiranju, medtem ko monilija plodove napade že na drevesu.
Preprečevanje
- Zimska higiena: odstranite mumije z drevesa in izpod njega ter obolele poganjke
- Redčenje krošnje za zračnost, da se listje in plodovi hitro osušijo
- Preprečevanje ran na plodovih med obiranjem in spravilom
- Rdeča rezi opravite v suhem vremenu
- Plodov ne puščajte gnilih na tleh pod drevesom
Ukrepi
Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.
- Preprečevanje: Pozimi odstranite vse mumije in obolele poganjke z drevesa in z njegove okolice
Mumije ne sodijo na kompost; odstranite jih skupaj z odpadom. - Mehanski ukrep: Med sezono sproti odstranjujte gnile plodove, še preden se na njih razvijejo spore
- Preprečevanje: Poskrbite za zračnost krošnje in preverite ravnovesje hranil
- Sredstvo za varstvo rastlin: Preverite dovoljena sredstva za varstvo rastlin in njihovo uporabo v sadovnjaku
Sredstva so v Sloveniji regulirana. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi. Uporaba je smiselna predvsem v vlažnih obdobjih med cvetenjem in dozorevanjem.
Zakaj je higiena sadovnjaka najučinkovitejši ukrep
Monilija prezimuje v mumijah plodov in v obolelih vejicah. Ko spomladi nastopijo dež in temperature okoli 15 °C, se sprožijo spore, ki okužijo cvetove in pozneje plodove. Vsaka mumija, ki ostane na drevesu ali na tleh, je torej vir okužbe za naslednjo sezono. Zato je zimsko odstranjevanje mumij in obolelih poganjkov učinkovitejše od katerega koli sredstva, uporabljenega šele poleti.
Kdaj se bolezen pojavi
Spomladi se vrsta Monilinia laxa kaže s sušenjem cvetov in mladih poganjkov, poleti in jeseni pa Monilinia fructigena napade predvsem plodove. Okužba se začne na poškodovanem mestu — na primer tam, kjer je plod načel jabolčni zavijač ali osa — in se od tam širi. Zato je pomembno tudi to, da plodov ne poškodujemo med obiranjem.
Razlika med monilijo in hruševim ožigom
Hrušev ožig je bakterijska bolezen in ne glivična. Njegov znak so črno-rjavi, ukrivljeni poganjki, listi pa se sušijo in ostanejo na veji. Pri moniliji plodovi gnijejo in se nagubajo, na njih pa se v vlažnem vremenu pojavijo sivo-bele blazinice s sporami. Razlikovanje je pomembno, ker so ukrepi različni.
Ukrepi po obiranju
Po obiranju sadovnjak ne sme ostati poln odpadlih plodov. Gnile in mumificirane plodove poberemo in odstranimo z odpadom, tla pod drevesi pa preverimo tudi jeseni. Pri skladiščenju plodove pregledujemo in gnile sproti odstranjujemo, da se okužba ne prenese na zdravo sadje.
Pojavlja se na
- BreskevRastlina, ki jo bolezen prizadene
- ČešnjaRastlina, ki jo bolezen prizadene
- HruškaRastlina, ki jo bolezen prizadene
- JablanaRastlina, ki jo bolezen prizadene
- MarelicaRastlina, ki jo bolezen prizadene
- SlivaRastlina, ki jo bolezen prizadene
- Težave po simptomuČe simptomov še ne znate povezati z boleznijo
Sorodne vsebine
- Fitoftorna gniloba korenin in koreninskega vratuPodoben problem na istih rastlinah
- Hrušev ožigPodoben problem na istih rastlinah
- Kodravost breskvePodoben problem na istih rastlinah
- Listna pegavostPodoben problem na istih rastlinah
- Modra plesen (skladiščna gniloba)Podoben problem na istih rastlinah
- Pepelasta plesenPodoben problem na istih rastlinah
Viri
- Priporočila za varstvo sadnega drevja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Republika Slovenija