Domači vrt

Žitna rožička

Claviceps purpurea

Kratek odgovor

Žitna rožička ali ergot je glivica, ki namesto zrna razvije temen, trd izrastek v klasu žit in trav. Je strupena in lahko povzroči hudo zastrupitev, zato rožičke med čiščenjem zrnja skrbno odstranimo, močno okuženega zrnja pa ne uporabimo za hrano ali krmo.

Žitna rožička — ponazoritev značilnih sprememb na rastlini — ilustrativni AI prikaz, ni zanesljiva diagnostična fotografija; ustvarila umetna inteligenca.
Ilustrativni AI prikaz — ni zanesljiva diagnostična fotografija; za prepoznavo preverite strokovne vire · kako nastaja

Simptomi

  • V klasu namesto zrna temni, trdi, rožičasti izrastki (sklerociji)
  • Izrastki so sprva rjavkasti in mehki, pozneje vijolično-črni in trdi
  • V klasu je pogosto le nekaj zrn nadomeščenih z rožički
  • Izrastki štrlijo iz klasa in so večji od zrna
  • Okuženo zrnje je lažje in se pri čiščenju loči od zdravega

Vzroki in pogoji

  • Gliva Claviceps purpurea, ki prezimi v sklerocijih v tleh ali na semenu
  • Vlažno in deževno vreme med cvetenjem žit
  • Dolgotrajno cvetenje, ki podaljša čas za okužbo
  • Žita in trave več let na istem mestu ter ostanki v tleh
  • Žitni posevki v bližini travnikov, kjer gliva preživi na travah

Kako prepoznati

Žitna rožička je zelo prepoznavna: v klasu namesto zrna zraste temen, trd izrastek, ki je večji od zrna in štrli iz klasa. Sprva je rjavkast in mehak, pozneje postane vijolično-črn in trd. Ni ga treba zamenjevati s snetmi ali z napakami pri mlačvi; rožičko prepoznamo prav po tem, da leži na mestu zrna in ima obliko ukrivljenega roga. Ker je strupena, mora biti vsak sum razlog za skrbno čiščenje zrnja.

Preprečevanje

  • Sejte čisto, certificirano seme brez rožičkov
  • Kolobarite z žiti in travami ter ne sejte več let na isto mesto
  • Po žetvi odstranite in uničite rastlinske ostanke
  • Redno odstranjujte plevelne trave ob posevku in na robovih
  • Posevek pregledujte od klasanja do zrelosti

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

  1. Preprečevanje: Sejte čisto seme, kolobarite in odstranjujte plevelne trave
  2. Mehanski ukrep: Rožičke odstranite iz klasov in jih uničite
    Rožičke poberemo že med rastjo, kjer jih vidimo, in jih uničimo; nikoli jih ne odložimo na kompost, saj bi tam gliva preživela.
  3. Biološki ukrep: Izberite sorte z enakomernejšim in krajšim cvetenjem
    Manjša dovzetnost zmanjša tveganje, a okužbe ne izključi popolnoma.
  4. Sredstvo za varstvo rastlin: Sredstva so pri žitni rožički redko potrebna; preverite register
    Sredstva so v Sloveniji regulirana. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Kaj je žitna rožička

Žitna rožička, ki jo poznamo tudi pod imenom ergot, je bolezen žit in trav, ki jo povzroča gliva Claviceps purpurea. Namesto zrna v klasu razvije temen, trd izrastek ali sklerocij, ki je večji od zrna in štrli iz klasa. Sprva je rjavkast in mehak, pozneje postane vijolično-črn in trd. Gliva prezimi prav v teh sklerocijih, ki padejo na tla ali se pomešajo med seme; spomladi iz njih poženejo drobna trosišča, ki okužijo cvetove žit in trav. Najbolj so ogrožena žita in trave z dolgim cvetenjem, v vlažnem in deževnem vremenu pa se okužba hitro širi.

Varnostna opozorila pred uporabo

Žitna rožička je strupena. Zaužitje večjih količin lahko povzroči hudo zastrupitev, zato velja nekaj trdnih pravil. Rožičke med čiščenjem zrnja skrbno odstranimo; okuženega zrnja ne uporabimo za hrano ali krmo; zrnja, ki je močno okuženo, ne zmeljemo v moko. Tudi pri domači moki velja, da mora biti zrnje pred mletjem pregledano in očiščeno. Če rožičke opazimo šele v moki ali v kruhu, hrane ne zaužijemo. Otrokom, nosečnicam in živalim ne ponujamo žita iz okuženega posevka. Kadar je okužba močna, je najvarneje, da pridelek sploh ne uporabimo za prehrano, ampak ga namenimo drugim rabam ali uničimo.

Kako preprečimo in omejimo okužbo

Najpomembnejše je čisto seme: sejemo le zrnje, v katerem ni rožičkov. Pomaga kolobarjenje, saj se gliva v tleh postopoma zmanjšuje, če žita in trave nekaj let ne rastejo na istem mestu. Po žetvi odstranimo rastlinske ostanke in redno odstranjujemo plevelne trave ob posevku in na robovih, kjer gliva pogosto preživi. Posevek pregledujemo od klasanja do zrelosti in rožičke, ki jih opazimo, poberemo ter uničimo; na kompost ne sodijo. Ob žetvi in mlačvi pomaga tudi vetrenje, pri katerem se lažje okuženo zrnje loči od zdravega, a nobeno čiščenje ni popolno nadomestilo za pregled. Sredstva so pri tej bolezni redko potrebna; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR, upoštevamo pa tudi navodila na etiketi.

Pojavlja se na

Sorodne vsebine

Viri

  1. Priporočila za pridelavo poljščin, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  2. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Republika Slovenija

Smemo meriti obiske?

S privolitvijo bi obiske merili z orodjem Google Analytics 4. To v vaš brskalnik shrani piškotka _ga in _ga_…. Dokler ne izberete, se meritvena koda ne naloži in noben podatek ne gre h Googlu. Več v politiki piškotkov.

Kaj to pomeni?