Ječmen

Hordeum vulgare

Kje bo uspevala

Ječmen je prilagodljivo žito in v slovenskih razmerah uspeva tako v ravnini kot na gričevju. Najbolje mu ustrezajo sončne lege ter srednje težka, dobro odcedna tla s pH od 6,0 do 7,5. Bolje prenaša sušo in revnejša tla kot pšenica, slabše pa kisla, zbita tla in zastajanje vode. V kolobarju dobro sledi okopavinam in stročnicam, po njem pa na isto mesto več let ne sejemo drugega žita, ker se v tleh nabirajo bolezni in škodljivci.

Setev in nega

Poznamo jari in ozimni ječmen. Jarega sejemo v marcu in aprilu, ozimnega pa že septembra, da se pred zimo dovolj razvije in dobro prezimi. Ozimni ječmen je manj prezimno trden od rži, zato v hladnejših legah setev ne sme biti prepozna. Globina setve je 3 cm, v vrsti pustimo 2 cm, med vrstami 15 cm, kalitev pa traja 6 do 12 dni pri približno 12 °C.

Ječmen slabo prenaša preveč dušika: posevek se preveč zraste, poleže in zrno se slabo napolni, zato gnojimo zmerno in po presoji. Med klasanjem je občutljiv na sušo, zato ob daljši suši zalivamo. Plevel odstranjujemo zgodaj, ko je posevek še redek in mu lahko škodi konkurenca.

Bolezni in škodljivci

Pogoste so rja, pepelasta plesen in koreninska gniloba. Od škodljivcev se na žitu pojavijo listne uši, v tleh pa sovke in strune, ki objedajo korenine. Pri ječmenu velja posebno pozornost nameniti žitni rožički (ergotu): to je črna, rožki podobna tvorba, ki zraste namesto zrna v klasu. Rožička je strupena, zato okuženih klasov ne uporabljamo ne za hrano ne za krmo, ampak jih previdno odstranimo in uničimo. O zaščiti se odločamo po pregledu posevka in se sklicujemo na uradni register dovoljenih pripravkov.

Žetev, sušenje, mlačev in shranjevanje

Ječmen pobiramo junija in julija, ko klas porumeni, zrno pa se ob pritisku strdi in ne pušča mlečnega soka. Žetev opravimo v suhem vremenu, da zrno ne pride v stik z vlago. Poberemo klasje ali cele rastline in jih nekaj dni sušimo na zračnem, pokritem prostoru; dobro osušen klas se pri upogibanju zlomi. Nato zrnje izmlatimo (mlačev), doma s cepcem ali ročnim mlatilom. Po mlačvi ga presejemo in očistimo opletov, plevela in morebitnih rožičk. Suho zrnje shranjujemo v suhem, hladnem in zračnem prostoru, v zaprtih posodah, zaščitenih pred glodalci in vlagom. Vlaga je glavni sovražnik: vlažno zrnje splesni in se pokvari, zato shranjeno zrnje pred uporabo še enkrat očistimo in pregledamo.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Fižol — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Fižol kot stročnica vrača v tla dušik, zato je dober predposevek za žita; skupno setev na isti gredi je treba spremljati, da se rastlini ne zasenčita.
• Grah — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Grah pušča v tleh dušik in rahlja tla, zato je v kolobarju pred ječmenom pogosto uporabljen predposevek.