Zakaj zelje ne naredi glave

Zakaj glava ne nastane

Zelje v prvem delu rasti razvije močno rozeto listov, pozneje pa se ti listi začnejo zlagati v glavo. Če se to ne zgodi, ostane rastlina razprta in oblikuje le liste. Vzrok je lahko deden, saj nekatere sorte čvrstih glav sploh ne delajo, lahko pa je posledica razmer med rastjo: prehrane, vode, svetlobe, gostote sajenja in bolezni.

Pomembno je vedeti, kakšno zelje gojimo. Pri nas ločimo zgodnje, srednje in pozno zelje. Zgodnje sorte oblikujejo manjše, a hitreje zrele glave in so namenjene spomladanski ter zgodnji poletni porabi; srednje in pozne sorte zorijo od konca poletja v jesen in delajo večje, trše glave. Če pričakujemo trdo glavo od sorte, ki tega ne zmore, ne pomaga noben ukrep.

Osnovne zahteve rastline so zbrane na strani o zelju.

Sorta, setev in gostota

Napačen čas setve je pogost vzrok. Zgodnje sorte sejemo zgodaj spomladi, pozne pa tako, da glava dozori pred hladno jesenjo. Če pozno sorto sejemo prepozno, glava ne more dorasti; če zgodnjo sorto pustimo predolgo, v vročini rada razpoka ali pa se razraste v samo listje.

Gosta setev in pomanjkanje redčenja vodita v to, da si rastline jemljejo svetlobo, vodo in hranila. Vsaka rastlina potrebuje svoj prostor: zgodnje sorte okoli 40 do 50 centimetrov med rastlinami, pozne pa 50 do 70 centimetrov. Ob redčenju odstranimo najšibkejše rastline, namesto da bi jih pustili v gneči.

Hranila, tla, voda in vročina

Najpogostejši vzrok bujnega listja brez glave je presežek dušika. Dušik poganja liste, zato ob prehrani z veliko svežega gnoja ali močnim dušikovim gnojilom zelje dela ogromno listov, glava pa ostane majhna ali se ne oblikuje. Oblikovanje glave potrebuje dovolj kalija, fosforja in kalcija. Zato gnojimo z zrelim kompostom, ki hranila daje postopno, in ne s svežim hlevskim gnojem.

Tla morajo biti globoka, rodovitna in dovolj vlažna, a odcedna. Na zbitih, težkih ali presuhih tleh korenine ne morejo črpati hranil in vode, rast pa zastane. Kisla tla zavirajo sprejem kalcija, zato je pred sajenjem smiselno apnenje in poznavanje pH. Kako izboljšati tla, je opisano v prispevku o tleh in pH.

Voda je med oblikovanjem glave ključna. Presuha tla rast ustavijo, nenadno obilno zalivanje po dolgem sušnem obdobju pa glavo razpoči. Neugodna je tudi huda vročina, ki rast zavre, listi pa se čez dan povesijo. Zalivamo torej enakomerno in po tleh, najbolje zgodaj zjutraj, gredico pa zastremo, da vlaga dlje ostane v tleh.

Pomanjkanje svetlobe v gosti ali senčni legi prav tako zavira oblikovanje glave; zelje potrebuje sonce večji del dneva.

Bolezni in škodljivci

Kadar zelje ne naredi glave, je vredno pogledati korenine in liste. Kila okuži korenine, te otečejo in razpokajo, rastlina kljub zalivanju zastaja, čez dan vene in glave ne oblikuje. Bolezen se v tleh obdrži več let, zato sta kolobarjenje v okviru križnic in apnenje tako pomembna. Več o tem piše prispevek o kili.

Črna noga prizadene predvsem mlade rastline: koreninski vrat potemni in se stanjša, sadika propade ali zaostane. Črna gniloba križnic in bela gniloba se kažeta kot gniloba na listih in koreninskem vratu, siva plesen pa v vlažnem vremenu prekrije liste s sivkasto prevleko. Vse te bolezni zmanjšajo listno površino in rast, zato glava ne more dorasti.

Od škodljivcev so najpomembnejše kapusove gosenice, ki objedajo liste, kupusna bolha, ki luknja mlade liste, kupusna stenica, ki sesa sok, in polži, ki se hranijo ponoči. Ob močnem napadu rastlina izgubi liste ali zaostane v rasti, zato je treba rastline redno pregledovati.

Kako ločiti vzroke med seboj

Razlikovanje je najlažje po videzu glave in stanju rastline.

Ključna razlika je v tem, ali so listi zdravi in le slabo zloženi, ali pa so na njih pege, gniloba in poškodbe. Zdravo, a razprto zelje kaže na razmere med rastjo, poškodovano zelje pa na bolezen ali škodljivca.

Kaj storiti

Najprej ugotovimo vzrok. Ob preveč dušika prenehamo z gnojenjem in rastlini ne dodajamo več hranil, ampak poskrbimo za enakomerno vlago. Ob suši zalivamo globoko in redno, ob zastajanju vode pa izboljšamo odcednost. Glave, ki so že razpokale, ni mogoče popraviti; uporabimo jih sproti.

Ob sumu na kilo rastlin ne sadimo več na isto mesto in gredico apnimo, okužene rastline pa odstranimo. Liste z bolezenskimi pegami in gnilobo odstranimo ter jih ne damo na kompost. Proti gosenicam in drugim škodljivcem ukrepamo zgodaj: pregledujemo spodnjo stran listov in jajčeca, rastline pa po potrebi prekrijemo z mrežo.

O dovoljenih sredstvih za zaščito rastlin se pozanimamo v uradnem registru (FITO-info pri UVHVVR). Doma in na vrtu dajemo prednost preventivnim, mehanskim in biološkim ukrepom.

Preprečevanje

Zanesljiva glava se začne pri izbiri sorte in časa. Izberimo sorto, ki ustreza našim razmeram in namenu, ter jo sejmo ob pravem času. Sadike redčimo in jim zagotovimo dovolj prostora, saj gneča sama po sebi ovira oblikovanje glave.

Tla izboljšamo z zrelim kompostom in rednim apnenjem, kjer je pH prenizek. V okviru križnic kolobarimo, saj s tem prekinemo krog bolezni, kot je kila. Zalivamo enakomerno in po tleh, gredico zastremo, rastline pa redno pregledujemo, da bolezni in škodljivce opazimo dovolj zgodaj.