Kupusna kila

Simptomi

• Korenine se odebelijo in postanejo nabrekle, grbave ter pogosto razpokane
• Rastline sredi dneva venejo, čeprav so tla vlažna
• Listi rumenijo in se sušijo, navadno od zunanjih proti notranjim
• Rastline zaostajajo v rasti, glave in korenine se ne razvijejo
• Ob izpulitvi je na koreninah jasno vidna oteklina

Vzroki in pogoji

• Gliva Plasmodiophora brassicae, ki živi v tleh
• Trajne spore, ki v zemlji preživijo več let
• Kisla tla s pH pod približno 6,5
• Težka, slabo odcedna tla, v katerih voda zastaja
• Vračanje križnic na isto gredo leto za letom

Kako prepoznati

Venejoče rastline najprej spomnijo na pomanjkanje vode ali hranil, a pri kili je odločilen znak na koreninah. Korenine niso zdrave in ravne, ampak nabrekle in grbave. Pomanjkanje hranil daje bolj enakomerno porumenelost brez oteklin, suša pa povzroči venenje, ki se po zalivanju popravi. Če se stanje kljub zalivanju ne izboljša, velja rastlino izpuliti in pogledati korenine.

Preprečevanje

• Kolobarjenje: križnice na isto gredo šele po štirih do sedmih letih
• Apnenje tal za dvig pH nad 7, po možnosti pred sajenjem
• Odcedna tla in izogibanje zastajanju vode
• Zdravo seme in sadike ter čisto orodje
• Odstranjevanje bolnih rastlin skupaj s koreninami

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Načrtujte kolobarjenje in apnenje tal na pH nad 7
2. Preprečevanje: Poskrbite za odcednost in v tla dodajajte zrel kompost
3. Mehanski ukrep: Izrujte bolne rastline skupaj s koreninami in jih odstranite z vrta
   Okuženih korenin ne dajte na kompost.
4. Biološki ukrep: Spodbujajte zdravo talno življenje z zastirko in zrelim kompostom
   To krepi tla in rastline, ne zdravi pa že okuženih korenin.
5. Sredstvo za varstvo rastlin: Preverite dovoljena sredstva za varstvo rastlin in njihovo uporabo v vrtu
   Sredstva so v Sloveniji regulirana. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Kaj je kupusna kila

Kupusna kila je bolezen križnic, ki jo povzroča gliva Plasmodiophora brassicae. Ta ne napada listov, ampak korenine: te se odebelijo in spremenijo v grbave grude, skozi katere rastlina ne more več črpati vode in hranil. Zato rastline venejo, čeprav je tal dovolj vlažna, listi rumenijo, glave ali korenine pa ne dorastejo. V Sloveniji so najbolj prizadete zelje, brokoli, cvetača, rukola, redkvica in gorčica, pa tudi druge vrste iz družine križnic.

Bolezen je zahrbtna zato, ker je v tleh ni mogoče zanesljivo uničiti. Gliva tvori trajne spore, ki v zemlji preživijo več let, tudi brez gostiteljske rastline. Ko so tla enkrat okužena, ostanejo taka dolgo časa. Zato je veliko lažje preprečevati kot zdraviti, in največ naredimo z načrtovanjem gredic.

Zakaj so tla odločilna

Razvoj kile spodbujajo kisla, težka in slabo odcedna tla, v katerih voda zastaja. Gliva uspeva pri pH pod približno 6,5, zato je apnenje eno redkih zanesljivih orodij v vrtu. Cilj je pH nad 7, kar glivi močno oteži okužbo; če pH dvignemo še preden na gredo pridejo križnice, je učinek večji. Ob tem poskrbimo za odcednost, da voda ne zastaja, in za redno dodajanje zrelega komposta. Sam kompost bolezni ne odpravi, izboljša pa strukturo tal in življenje v njih.

Drugi steber je kolobarjenje. Križnic ne vračamo na isto gredo več let; v praksi se priporoča premor od štirih do sedmih let. Ker med križnice sodijo poleg zelenjave tudi nekatera zelišča in podsevki, velja pregledati celoten načrt vrta in ne le glavnih posevkov. Prav tako ne sadimo na gredo, kjer so prej rasle križnice z znaki kile.

Kako ukrepati in kaj pričakovati

Ko rastlina zboli, je ni mogoče pozdraviti. Bolne rastline izrujemo skupaj s koreninami in jih odstranimo z vrta; okuženih korenin ne damo na kompost, ker se povzročitelj v kupu ne uniči zanesljivo. Orodje, ki se je dotaknilo okužene zemlje, očistimo, saj se spore prenašajo tudi z njim. Če je okuženih rastlin malo, lahko gredo za nekaj let preusmerimo v rastline, ki niso križnice.

Na voljo so tudi sredstva za varstvo rastlin, vendar je njihov doseg omejen, ker gre za bolezen v tleh. Konkretnih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR ter upoštevajte navodila na etiketi. Realno je pričakovati, da bodo ukrepi zmanjšali škodo in omejili širjenje, ne pa odpravili težave v eni sezoni. Uspeh je odvisen predvsem od doslednega kolobarjenja, urejenega pH in higiene.