Meta

Mentha spicata

Kje bo uspevala

Meta je vzdržljiva trajnica, ki najbolje uspeva na vlažnih, s humusom bogatih tleh, s pH od 6,0 do 7,5. Dobro prenaša polsenco in ji prija rahlo vlažno rastoče mesto, na primer ob robu vrta ali ob pipi. Na soncu raste prav tako, a potrebuje več vode.

Glavna omejitev ni podnebje, ampak prostor. Meta se s podzemnimi poganjki, ki jih imenujemo pritlike, širi na vse strani in brez omejitve zlahka preraste sosednje gredice. Zato jo večina vrtnarjev sadi v lonec ali za trdno pregrado. V loncu je tudi lažje obvladljiva, saj jo po potrebi premaknemo in ji omejimo korenine.

Sajenje

Meto najpogosteje razmnožujemo z delitvijo korenin ali s potaknjenci, ne s semenom, ker se sadike iz semena med seboj precej razlikujejo po vonju in kakovosti. Sadimo jo spomladi od aprila do junija, lahko tudi jeseni, dokler so tla topla. Razmik je 30 cm v vrsti in 40 cm med vrstami.

Pri sajenju v lonec izberemo večjo posodo, da se korenine lahko razvijejo, in poskrbimo za odprtine na dnu. Lonec lahko vkopamo v tla; tako rastlina ne trpi pozimi, širjenje pa ostane omejeno na posodo. Brez pregrade se meta v dveh do treh letih razširi v velik nasad.

Rez in nega

Meto redno obrezujemo. Vrhove poganjkov pobiramo sproti, najbolje pred cvetenjem, ko je vonj najmočnejši. Redno obiranje rastlino spodbuja k gosti rasti. Cvetne poganjke odstranimo, če želimo, da ostane listje mehko in aromatično.

Po glavnem cvetenju lahko rastlino obrežemo nižje in spodbudimo nov poganjek. Zadnjega obiranja ne naredimo tik pred zimo, da rastlina ne vstopi v hladno obdobje preveč oslabljena. Vsaki dve do tri leta nasad razdelimo in presadimo na svežo zemljo, ker se v starem nasadu rast zgosti in kakovost listov upade. V loncu zemljo redno obnavljamo ali rastlino presadimo v večjo posodo.

Bolezni in škodljivci

V gostem in suhem nasadu se na meti pogosto pojavi pepelasta plesen, ki se pokaže kot belkast sloj na listih. Pomaga redčenje, da zrak kroži med poganjki, ter zalivanje po tleh namesto po listih. Okužene liste odstranimo in jih ne odlagamo v kompost.

Meto lahko napadejo listne uši, zlasti na mladih poganjkih. V vlažnih obdobjih se pojavi tudi rja, ki jo prepoznamo po oranžnih do rjavih kupčkih na spodnji strani listov. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Liste pobiramo od maja do septembra, najbolje pred cvetenjem, ko je vonj najmočnejši. Naberemo jih zjutraj, ko je hladno, in porabimo sveže ali jih posušimo. Ves dan pobiramo sproti, saj meta hitro poganja nove liste in redno obiranje podaljša obdobje dobrega pridelka.

Sveža meta zdrži v hladilniku nekaj dni, še dlje pa, če ji stebelca postavimo v vodo. Za shranjevanje jo posušimo v senci, na toplem in zračnem mestu, ali zamrznemo v kockah ledu. Suhi listi so primerni za čaj, a morajo biti popolnoma suho, sicer se v posodi razvije plesen. Metin čaj je priljubljen, a pretirano pitje ni priporočljivo; uživamo ga zmerno.