Ajda

Fagopyrum esculentum

Hitro rastoča poljščina

Ajda (Fagopyrum esculentum) v slovenščini velja za ajdo, čeprav botanično ni žito. Spada med dvokaličnice in v kolobarju deluje kot prekinitev žitnih bolezni in škodljivcev. V Sloveniji jo najdemo predvsem v vzhodnem delu države in v Beli krajini, kjer uspeva tudi na skromnih, peščenih in kislih tleh. Zanjo je značilno, da v nekaj tednih prekrije golo zemljo in zasenči plevel, kar je na novih ali opuščenih gredah zelo dobrodošlo.

Setev

Ajdo sejemo na prostem od maja do julija, ko so tla ogreta na vsaj deset stopinj. Semena polagamo plitvo, približno dva centimetra globoko, v vrste dvajset centimetrov narazen. V vrsti pustimo okoli deset centimetrov prostora, če pridelujemo seme; za zeleno gnojilo je gostejša setev boljša, ker hitreje zasenči tla. Kalitev je hitra, od štirih do osmih dni. Ajda ne prenaša poznih pomladnih slan in zastoja vode, zato jo v alpskih dolinah sejemo šele, ko je nevarnost mraza mimo.

Ajda kot zeleno gnojilo

Kot zeleno gnojilo ajdo pokosimo, preden se cvetovi odprejo do konca. Takrat ima največ zelene mase, stebla pa še niso olesenela. Če jo pustimo dozoreti, postanejo stebla trda, semena pa se osujejo in ajda se zaseje sama. Pokosimo jo zato, da jo vgradimo v tla, ali pa pustimo, da pokošena masa ostane na površini kot zastirka. Korenine rahljajo tla in jih ščitijo pred erozijo. Zaradi hitre rasti ajdo pogosto sejemo tudi kot vmesni posevek po zgodnjih vrtninah.

Opraševalci in medenje

Ajda je ena bolj znanih medovitih rastlin. Cvetovi so beli do rožnati in oddajajo nektar, ki privablja čebele, čmrlje in druge opraševalce. Čebelarji jo cenijo, ker cveti v sušnem delu poletja, ko je paše malo. Opraševanje je pomembno tudi za pridelek: slabo obiskane rastline dajo malo semena. Zaradi gostih korenin in bujne rasti hkrati deluje kot živa zastirka, zato jo radi sejemo ob robove vrtov.

Pridelek in uporaba

Za seme ajdo pobiramo od avgusta do septembra, ko je večina plodov rjava. Plodovi so združeni v metlice in se ob suhem vremenu radi osujejo, zato pobiramo v rosni uri ali zgodaj zjutraj. Pridelek je skromen, od sto do tristo gramov na kvadratni meter. Iz semena meljemo ajdovo moko, ki ne vsebuje glutena in jo uporabljamo za žgance, palačinke in kruh. Ajdova slama je nekoč služila za steljo, danes pa je bolj znana kot zeleno gnojilo.

Voda in nega

Ajda dobro prenaša krajšo sušo, a med kalitvijo in cvetenjem potrebuje vlago. Zalivamo po potrebi, predvsem ob sušnem poletju, ko se listi začnejo zvijati. Gredo pred setvijo le površinsko obdelamo; globokega prekopavanja ne potrebuje. Plevel odstranimo le, dokler sklop ni gost, pozneje ajda sama zaduši večino konkurence. Zato sodi med manj zahtevne posevke na vrtu in je primerna tudi za začetnike.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Facelija — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Obe hitro prekrijeta prazna tla in privabljata opraševalce; v mešani setvi se dobro dopolnjujeta.
• Plevelne trave — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Gosta ajda zasenči plevele, a jih ne uniči; ob redki setvi jih je treba odstranjevati ročno.