Bazilika

Ocimum basilicum

Kje bo uspevala

Bazilika je toploljubna rastlina, ki izvira iz Sredozemlja. Najbolje uspeva na sončnem, zavetnem mestu, kjer je toplo tudi ponoči. Potrebuje rodovitna, dobro odcedna tla, bogata s humusom, s pH od 6,0 do 7,0. Na premočenih ali zbiteh tleh zastane, listi pa porumenijo.

V slovenskih razmerah jo najzanesljiveje gojimo kot sadiko, vzgojeno v zaprtem, in jo presadimo po zadnji slani. Zelo dobro uspeva v loncu na balkonu ali ob hiši, kjer jo lažje premaknemo na toplo in svetlo mesto. V rastlinjaku raste hitro, a je treba skrbeti za zračenje, ker ji zadušljiv in vlažen zrak ne ustreza.

Setev in sajenje

V zaprtem sejemo od marca do aprila. Semena položimo zelo plitvo, saj so drobna in potrebujejo svetlobo za kalitev; zadošča že rahlo pritisnjen sloj zemlje ali pršenje. Kalitev traja 7 do 14 dni pri temperaturi okoli 20 °C. Ko sadike razvijejo nekaj pravih listov, jih presadimo v lončke in pustimo, da se okrepijo.

Na prosto presadimo od maja do junija, ko ni več nevarnosti slane. V osrednji Sloveniji je to običajno sredi maja, v alpskih dolinah šele junija; občutljiva je že na nekaj stopinj nad ničlo. Razmik je 25 cm v vrsti in 30 cm med vrstami. Sadimo v topla, sončna tla, nikoli v mrazu ali premokro zemljo.

Nega skozi sezono

Bazilika potrebuje stalno, zmerno vlago. Zalivamo raje zjutraj in po možnosti po tleh, ne po listih, ker se ob dolgotrajni vlagi na listih raje razvijejo bolezni. Ob suši in na vročih dneh zalivamo pogosteje, a nikoli tako, da bi voda zastajala.

Ključno opravilo je vršičkanje. Ko rastlina požene cvetne nastavke, jih odstranimo, da usmeri moč v liste. Redno obiranje vršičkov rastlino spodbudi k razvejanju in podaljša obdobje dobrega pridelka. V loncu je treba vsako leto zamenjati del zemlje ali rastlino presaditi, ker se tla izčrpajo.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejša težava je siva plesen, ki se pojavi v hladnem in vlažnem vremenu ter na pregostih posevkih. Pomaga, da rastline niso stisnjene, da jih zalivamo po tleh in da odstranimo okužene dele. Baziliko lahko napadejo tudi listne uši, predvsem mlade poganjke.

V hladnih in mokrih obdobjih se lahko pojavi tudi plesen na spodnji strani listov. Konkretnih fitofarmacevtskih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva in njihovo uporabo preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Liste pobiramo od junija do septembra, vedno sproti in po malem. Najboljši so mladi vršički, pobrani pred cvetenjem. Če rastlino pustimo cveteti, listi postanejo trši in izgubijo del vonja, zato cvetne nastavke redno odstranjujemo.

Sveža bazilika po obiranju hitro ovene. V hladilniku zdrži nekaj dni, če ji stebelca postavimo v kozarec vode. Za shranjevanje jo najbolje zamrznemo, na primer v olivnem olju ali v kockah ledu. Sušenje ji odvzame velik del arome. Pri shranjevanju v olju velja previdnost: sveže zelišče v olju hranimo v hladilniku in porabimo hitro, ker se v takšni mešanici lahko razvijejo nevarne bakterije; zamrzovanje je varnejša izbira.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Paradižnik — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Bazilika in paradižnik se pogosto sadita skupaj. Domneva o boljšem okusu in odganjanju škodljivcev je priljubljena, a trdnih dokazov ni, zato jo navajamo kot ljudsko prepričanje.