Motovilec

Valerianella locusta

Kje bo uspevala

Motovilec je zelenjava hladnega dela leta. Najbolje uspeva v vlažni, humusni zemlji in na legi, kjer poleti ni izpostavljen najhujši pripeki. V Sloveniji ga sejemo predvsem kot jesensko in zimsko zelenjavo, ki zapolni gredico po glavnih posevkih.

Raste skromno in ne potrebuje veliko prostora, zato je primeren tudi za visoke grede in posode na balkonu. V alpskih dolinah, kjer zmrzal pride zgodaj, je dobro izbrati zgodnejšo setev.

Setev

Motovilec sejemo neposredno na gredico, presajanja ne potrebuje. Glavna setev je od avgusta do septembra. Semena sejemo plitvo, približno en centimeter globoko, v vrstah dvajset centimetrov narazen. Kali od sedem do štirinajst dni.

Setev lahko ponovimo tudi marca ali aprila, vendar rastline ob daljšanju dneva hitro poženejo cvet. Mlade rastline redčimo na približno deset centimetrov.

Nega skozi sezono

Motovilec je med manj zahtevnimi vrtninami. Zalivamo ga le ob suši, saj ima plitve korenine in hitro presahne. Plevenje je potrebno, dokler so rastline majhne; pozneje gosta preproga sama zaduši večino plevela.

Gnojimo skromno. Velike količine dušika pospešijo rast, a v listih se kopičijo nitrati. Zato raje dodamo zrel kompost pred setvijo in med rastjo ne dognojujemo.

Motovilec je med redkimi vrtninami, ki pozimi ostanejo na gredici. Nizke temperature ga ne uničijo, dokler rastline niso povsem izpostavljene ledu brez snežne odeje. V ostrejših zimah gredico pokrijemo z agrotekstilom ali preprostim tunelom, kar omogoči sprotno obiranje tudi sredi januarja. Jeseni setev nekoliko zgostimo in redčimo pozneje, da gredica pred zimo ostane polna. Spomladanska setev je manj zanesljiva, ker ob daljšanju dneva motovilec hitro požene cvet; takrat ga raje sejemo kot predhodnico poletnim vrtninam.

Bolezni in škodljivci

Najpomembnejša bolezen je siva plesen, ki se v hladnem in vlažnem vremenu pojavi kot sivkasta puhasta prevleka na odmirajočih listih. Pomagajo zračna setev, zalivanje po tleh in sprotno odstranjevanje gnilih listov. Okuženih listov ne dajemo na kompost.

Med škodljivci so najbolj zoprni polži, ki se hranijo z mladimi listi, največ škode pa naredijo ponoči in po dežju. Pomaga ročno pobiranje v večernih urah in odstranjevanje zatišij. Kjer je treba ukrepati s sredstvi, preverimo dovoljena sredstva in karence v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Motovilec obiramo od oktobra naprej, pogosto tudi pozimi, dokler gredice ne prekrije sneg. Beremo posamezne liste ali pa rozeto odrežemo pri tleh. Na kvadratni meter pridelamo približno od enega do dveh kilogramov.

Sveži motovilec je občutljiv in po obiranju hitro uvene. V hladilniku, zavitega v vlažno krpo, zdrži nekaj dni. Za daljše shranjevanje je manj primeren. Pri shranjevanju pazimo na čistočo, da se na vlažnih listih ne razvije plesen.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Solata — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Motovilec zasede gredico po solati in prekrije tla, ko je solata že pobrana. Skupna saditev ni smiselna, ker rasteta v različnih obdobjih.
• Visoke rastline v gosti senci — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. V močni senci in gosti saditvi motovilec ostane droban in ga hitro prerastejo drugi posevki.