Peronospora

Simptomi

• Rumene, oljnate lise na zgornji strani listov, omejene z žilami
• Siva do škrlatno rjava prevleka na spodnji strani lista
• Listi pri špinači in blitvi ovenejo ter odpadejo
• Pri čebuli se vrhovi listov zlomijo in posušijo
• Pri kumarah se pojavijo ostrokotne rumene pege
• Mlade rastline propadejo v nekaj dneh

Vzroki in pogoji

• Glivam podobni organizmi iz rodov Plasmopara in Peronospora
• Hladno in vlažno vreme z dolgo mokrim listjem
• Megla, oblina rosa in pogosti deževni dnevi
• Gosta saditev in slabo gibanje zraka
• Prezimitev na okuženih rastlinskih ostankih

Kako prepoznati

Peronosporo pogosto zamenjujejo s pepelasto plesnijo. Pepelasta plesen je bela in mokasta ter se pojavi najprej na zgornji strani listov. Peronospora pa na zgornji strani dela rumene, olju podobne lise, na spodnji strani pa sivo do škrlatno rjavo prevleko. Ključna razlika je hitrost: peronospora rastlino zruši v dneh, pepelasta plesen jo slabi tedne. Pomanjkanje hranil daje bolj enakomerne lise brez prevleke na spodnji strani lista.

Preprečevanje

• Zračna saditev s predpisanim razmikom med rastlinami
• Zalivanje po tleh, nikoli po listju, in ne zvečer
• Jutranje zračenje rastlinjaka, da se listje čim prej posuši
• Kolobarjenje z vrstenjem občutljivih vrst na isto gredo
• Odstranjevanje spodnjih listov in rastlinskih ostankov

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Sadite na zračno mesto, zalivajte po tleh in zjutraj prezračite rastlinjak
2. Mehanski ukrep: Takoj odstranite in uničite okužene liste in dele rastlin
   Okuženega listja ne dajte na kompost, ker se povzročitelj v kupu ne uniči zanesljivo.
3. Sredstvo za varstvo rastlin: Preverite dovoljena sredstva za varstvo rastlin in njihovo uporabo v vrtu
   Sredstva so v Sloveniji regulirana. Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevajte navodila na etiketi.

Kaj je peronospora in kdaj se pojavi

Peronospora ni ena sama bolezen, ampak skupina glivam podobnih organizmov s podobnim načinom napada. Povzročitelji iz rodov Plasmopara in Peronospora napadajo predvsem listje, včasih tudi cvetove in mlade plodove. V Sloveniji so najbolj izpostavljene špinača, blitva, pesa, čebula in motovilec, v rastlinjaku pa kumare, buče in bazilika. Bolezen se pojavi, ko se po toplem dnevu ohladi in listje ostane dolgo mokro. Značilna so deževna, meglena in rosna obdobja spomladi ter jeseni, ko so temperature zmerne in vlaga visoka.

Povzročitelji prezimijo na okuženih rastlinah in na rastlinskih ostankih, spore pa prinašata veter in dež. Zato ni vseeno, kaj je na gredi raslo prejšnje leto in kako blizu so si rastline. V hladni in vlažni pomladi se bolezen pojavi že pri mladih posevkih, v rastlinjaku pa tudi poleti, če listje dolgo ostane mokro.

Kako jo ločiti od pepelaste plesni

Razlika je pomembna, ker sta bolezni pogosto zamenjani, ukrepi pa so različni. Pepelasta plesen dela belo, mokasto prevleko, najprej na zgornji strani listov, in rastlino postopoma izčrpava. Peronospora je drugačna: na zgornji strani se pojavijo rumene, oljnate lise, ki jih omejujejo listne žile, na spodnji strani pa v vlažnem vremenu siva do škrlatno rjava prevleka. Bolezen se razvija hitro in lahko v nekaj dneh uniči mlade rastline.

Pri špinači in blitvi listje oveni in odpade, pri čebuli se vrhovi listov zlomijo in posušijo, pri kumarah pa se na listih pojavijo ostrokotne pege. Merilo, ki ga je najlažje preveriti, je hitrost: peronospora slabo rastlino zruši v dneh, pepelasta plesen pa jo slabi tedne.

Kaj pomaga in kaj pomeni za pridelek

Največ naredimo pred okužbo. Sadimo na zračno mesto s predpisanim razmikom, zalivamo po tleh in se izogibamo večernemu zalivanju. Rastlinjak zračimo že zjutraj, da se listje čim prej posuši. Redčimo posevke, odstranjujemo spodnje liste in kolobarimo tako, da občutljivih vrst ne vrnemo na isto gredo več let. Okužene liste takoj poberemo in jih odstranimo z vrta; kompost ni varen, ker se povzročitelj v kupu ne uniči zanesljivo. Šele ob hujši okužbi razmislimo o sredstvih za varstvo rastlin. Uporaba je v Sloveniji zakonsko urejena, zato konkretnih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverite v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR.

Za pridelek to pomeni precej. Pri špinači, blitvi in motovilcu okuženo listje ni več uporabno, pri čebuli se rast zaustavi in čebulice ostanejo majhne, pri kumarah in bučah pa se pridelek močno zmanjša. V vlažnem letu je izguba lahko velika. Zato sta zgodnje opazovanje in ukrepanje pomembnejša od poznejšega zdravljenja, ki bolezni ne obrne več nazaj.