Kaj sejemo in sadimo avgusta
Avgust je mesec vrhunca obiranja in hkrati zadnji udobni rok za setev jesenskih in zimskih kultur. Kdor ga izpusti, pozimi zamujenega ne more nadoknaditi.
Kratek odgovor
Avgusta sejemo motovilec, špinačo, radič, solato, rukolo in redkvico za jesensko rabo ter sadimo jagode. Ob tem obiramo plodovke, obrezujemo paradižnik in pripravljamo shrambo.
Avgust je hkrati žetev in nova setev
Avgusta je vrt videti poln in hkrati opravljen. V resnici se prav zdaj odloči, kaj bomo jedli pozno jeseni in spomladi. Če v vročini odlašamo s setvijo, sadike vzklijejo prepozno, rastline pa v hladne dni ne razvijejo dovolj mase. Zato je avgust mesec, v katerem obiranje in setev tečeta vzporedno, vsako opravilo pa je treba vključiti v dnevni ritem.
Setev za jesen in zimo
Motovilec in špinača sta kulturi hladnejšega dela leta. V toplih tleh kalita hitro, zato ju avgustovska setev postavi v ugodno rast, ki se nadaljuje v hladnejše dni. Pomembno je, da tla pred setvijo dobro navlažimo; na presuhem, soncu izpostavljenem površju kalitev zastane, mlade rastline pa ovenejo že v prvih dneh. Tudi rahlo zasenčenje pomaga, da setev v vročini ne propade.
Radič in solata, posejana avgusta, dajeta pridelek jeseni. Pri solati velja izbrati sorte, odporne na nizke temperature, ker lahko ob zgodnji zmrzali propade. Za zimsko rabo je priporočljiva zelena solata, ki v zaščitenem prostoru dozori pozneje kot na prostem.
Rukola in redkvica sta hitra rešitev, ko želimo prazno gredo zapolniti v nekaj tednih. V vlažni, hladnejši jeseni uspevata bolje kot v poletni vročini, zato je avgustova setev zanju pravi trenutek.
Korenje sejemo le v toplejših legah. Do zmrzali potrebuje dovolj rasti, sicer ostane tanko. V hladnejših krajih je varneje, da ga posejemo konec julija, ali pa setev prepustimo prihodnji sezoni in raje izberemo hitre kulture.
Sajenje jagod
Avgust je čas za nove nasade jagod. Rastline, posajene zdaj, imajo do zime dovolj časa, da se ukoreninijo, spomladi pa zacvetijo in dajo prvi pridelek. Sadimo jih v tla, bogata s humusom, na mesto, kjer prej niso rasle plodovke. Zastirka med vrstami ohranja vlago in preprečuje, da bi plodovi ležali na mokri zemlji.
Obiranje in sprotno delo
Zdaj obiramo paradižnik, papriko, kumare in bučke, zgodnja jabolka in hruške, slive ter fižol in koruzo. Pri paradižniku sproti odstranjujemo liste pod zadnjim plodom, da sonce lažje doseže plodove in se ti hitreje obarvajo. Ob tem odstranimo tudi obolele liste, da se okužba ne širi. Pri malinah porežemo odcvele poganjke. Predelava paradižnika se navadno začne prav avgusta, zato je treba sproti vlagati, zamrzovati ali kuhati omake, dokler je pridelek svež.
Napake, ki jih avgusta najbolj boli
Najpogostejša napaka je prepozna setev; rastline, posejane septembra, pogosto ne dozorijo dovolj. Druga je setev v suha tla brez zalivanja. Tretja je močno gnojenje z dušikom jeseni, ki spodbudi mehko rast, ki jo zmrzal uniči. Tudi prazne grede, ki ostanejo gole, so napaka, ker se hranila izpirajo; bolje jih je zastreti.
Razmere se med pokrajinami precej razlikujejo. Na Primorskem je jesen dolga in mila, zato je setev lahko poznejša, v osrednji Sloveniji je treba računati na zgodnejšo zmrzal, v alpskih dolinah pa slana lahko pride že septembra. Kdor se ravna po svoji legi in ne po koledarju na splošno, naredi najmanj napak.
Pogosta vprašanja
Zakaj je avgust dober čas za setev motovilca?
Ker motovilec za rast potrebuje hladnejše dni. V toplih tleh kali hitro, nato pa raste počasi v jesen in da pridelek pozno jeseni ali zgodaj spomladi, odvisno od lege in zaščite.
Ali lahko avgusta še vedno sejemo korenje?
V toplejših legah, na primer na Primorskem, da, ker korenje potrebuje dovolj časa do zmrzali. V hladnejših krajih je pozna poletna setev tvegana in je bolje izbrati hitre kulture.
Povezane vsebine
Sorodne vsebine
Viri
- Vrtna opravila po mesecih, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Agrometeorološki podatki in opozorila, Agencija Republike Slovenije za okolje