Plodova vinska mušica

Simptomi

• Drobne vbodne luknjice na zorečih, sicer zdravih plodovih
• Mehčanje in uleganje ploda okoli vboda
• Drobne bele ličinke v notranjosti ploda
• Plodovi se hitro gnijejo in odpadajo
• Napad se stopnjuje proti koncu sezone, ko je plodov največ

Vzroki in pogoji

• Samica z nazobčano leglico prebode kožico zorečega ploda
• Več rodov na leto, zato se populacija skozi poletje hitro veča
• Prezimuje v zatočju, na primer v odpadlih plodovih in rastlinskih ostankih
• Prezreli in odpadli plodovi so vir za nove rode

Kako prepoznati

Prvi znak so drobne vbodne luknjice na plodovih, ki so videti zdravi. Okoli vboda se plod zmehča in kmalu zgnije, v notranjosti pa najdemo drobne bele ličinke. Bistvena razlika je v tem, kdaj se mušica pojavi: navadna vinska mušica pride na že gnile in poškodovane plodove, plodova vinska mušica pa napade zoreče, nepoškodovane plodove. Napada tudi plodove, ki jih gnitje zaradi gliv še ni zajelo.

Preprečevanje

• Obiramo redno in dovolj zgodaj, preden plodovi prezorijo
• Vse prezrele, poškodovane in odpadle plodove odstranimo in uničimo
• Gredico vzdržujemo čisto, brez odpadlih plodov v travi in zastirki
• Nad gredice napnemo fino mrežo, kjer je to izvedljivo
• Obrane plodove takoj ohladimo in predelamo ali zamrznemo
• Sadimo več sort z različnim časom zorenja

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Redno obirajte in odstranjujte prezrele ter odpadle plodove
   Higiena gredice je najučinkovitejši ukrep, saj mušica potrebuje plodove za razmnoževanje.
2. Mehanski ukrep: Napnite fine mreže in postavite vabe za spremljanje
   Mreža mora biti dovolj fina in dobro zaprta, sicer mušica prodre pod njo.
3. Biološki ukrep: Spodbujajte naravne sovražnike in parazitoide
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Sredstva uporabite le izjemoma in po preverjanju v registru
   Sredstva se v Sloveniji uporabljajo skladno z registrom (FITO-info, UVHVVR). Dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru in jih uporabimo strogo po navodilih.

Zakaj je plodova vinska mušica drugačna

Plodova vinska mušica je sorodnica navadne vinske mušice, a se od nje bistveno razlikuje. Navadna vinska mušica se zadržuje ob gnilih in poškodovanih plodovih, plodova pa napade zoreče, še zdrave plodove. Samica ima nazobčano leglico, s katero prebode kožico ploda in vanj odloži jajčeca. Zato je napad težje opaziti in pogosto ostane skrit do obiranja.

V Sloveniji ima več rodov na leto, zato se populacija skozi poletje hitro veča. Napad je najmočnejši proti koncu sezone, ko je zrelih plodov največ, in v toplih, vlažnih obdobjih. Prezimi v zatočju, pogosto prav v odpadlih plodovih in rastlinskih ostankih, ki ostanejo na gredici ali v njeni bližini.

Katere rastline so najbolj ogrožene

Najbolj so ogroženi tankokožni, mehki plodovi: jagode, maline, robide, borovnice in češnje. Napada tudi druge koščičarje in pozne sorte mehkega sadja. Rastline z zgodnejšim zorenjem so pogosto manj prizadete, saj njihov pridelek dozori, preden se populacija mušice dovolj namnoži.

Ker gre za plodove, ki jih uživamo sveže, je poleg pridelka pomembna tudi kakovost. Plod, ki ga je mušica prebodla, se hitro zmehča in zgnije ter ni primeren za shranjevanje ali prodajo. Zato je cilj ukrepov predvsem zdrav in nepoškodovan pridelek.

Znaki in prepoznavanje

Znaki so drobni in jih zlahka spregledamo. Na plodu, ki je videti zdrav, se pojavi majhna vbodna luknjica, okoli nje pa se tkivo zmehča in kmalu zgnije. Če plod prerežemo, v notranjosti pogosto najdemo drobne bele ličinke. Napad prepoznamo tudi po tem, da se plodovi začnejo kvariti v skupinah, kar ni običajno za gnitje, ki ga povzročajo glive.

Pomembna je razmejitev od navadne vinske mušice, ki pride na že gnile plodove, in od glivičnih bolezni, kot je siva plesen, ki se najprej pokaže kot prevleka in gniloba, ne pa kot vbodna luknjica v zdravem plodu.

Kako zmanjšati napad

Najpomembnejša je higiena. Redno obiramo in dovolj zgodaj, preden plodovi prezorijo, saj prezreli plodovi privabljajo mušico in so vir novih rodov. Vse prezrele, poškodovane in odpadle plodove odstranimo z gredice in jih uničimo; ne puščamo jih v travi, zastirki ali na kompostu. Gredico vzdržujemo čisto, saj vsak pozabljen plod pomeni novo generacijo.

Kjer je izvedljivo, nad gredice napnemo fino mrežo, ki mora biti dobro zaprta, sicer mušica prodre pod njo. Za spremljanje populacije pomagajo vabe, ki jih pregledujemo redno; tako vemo, kdaj je napad močnejši, in prilagodimo obiranje. Obrane plodove takoj ohladimo, predelamo ali zamrznemo, saj hlad upočasni razvoj ličink in podaljša kakovost.

Preprečevanje

Preprečevanje temelji na treh stebrih: redno in zgodnje obiranje, popolna higiena gredice ter fizična zaščita, kjer je mogoča. Pomaga tudi, da sadimo več sort z različnim časom zorenja, saj tako pridelek ni izpostavljen v najmočnejšem obdobju napada v enem samem valu.

Naravni sovražniki in parazitoidi populacijo omejujejo, a je sami ne ustavijo. Sredstva uporabljamo le izjemoma; dovoljena sredstva, odmerke in karence preverimo v uradnem registru in jih uporabimo strogo po navodilih. V domačem vrtu so higiena, zgodnje obiranje in mreža praviloma najzanesljivejši ukrep.