Malina

Rubus idaeus

Izbira mesta

Malina rodi najbolje na soncu, a poganjke rade žgejo suhi vetrovi, zato je zavetrno, vendar zračno mesto najboljše. Tla naj bodo humusna, globoka in odcedna, s pH med 5,5 in 6,5. Malina ne mara apnenih in zbiteh tal; na njih listje porumeni, pridelek pa je droban.

Za nasad izberemo mesto, kjer nekaj let niso rasli krompir, paradižnik in druge razhudnikovke, saj si delijo bolezni tal, med njimi uvelost. Zastajajoča voda je največja past: v vrtači korenine pozimi zgnijejo.

Sajenje in opora

Sadimo jeseni, od oktobra do novembra, ali zgodaj spomladi v marcu. Jamo pripravimo z zrelim kompostom, brez svežega gnoja. Pri nas se sadike običajno kupijo, saj je vzgoja iz semena počasna in neenakomerna. Sadimo tako globoko, kot je bila rastlina v loncu, korenine pa razporedimo na široko.

Oporo postavimo že ob sajenju, da pozneje ne poškodujemo korenin. Za posamezne šopke zadošča kol, za daljšo vrsto pa dve napeti žici med koli ali latnik. Rastline v vrsti pustimo približno štirideset centimetrov narazen, vrste pa dvesto centimetrov, da je dovolj svetlobe in zraka.

Rez in nega

Malina ima dveletne poganjke: prvo leto zraste mlad poganjek, drugo leto rodi, po obiranju pa odmre. Zato je rez preprosta, a nujna. Takoj po obiranju odrežemo odslužene dvoletne poganjke do tal in pustimo letošnje mlade, ki bodo rodili naslednje leto. Pri tem odstranimo tudi šibke, polomljene in bolne poganjke ter tiste, ki rastejo daleč iz vrste. Jesenske sorte rodijo na letošnjih poganjkih; njih po obiranju pozno jeseni pokosimo do tal.

Poleg rezi je najpomembnejše zalivanje med zorenjem, saj pomanjkanje vode neposredno zmanjša velikost in količino plodov. Jeseni vgradimo kompost in zastremo z lubjem ali slamo, kar ohranja vlago in zavira plevel.

Bolezni in škodljivci

Siva plesen se pojavi na cvetovih in plodovih v vlažnem vremenu, pepelasta plesen pa naredi bele prevleke na listih. Listna pegavost se kaže kot pege na listih in olistanih poganjkih. Virusne bolezni prenašajo listne uši in prsice; okužene rastline slabo rodijo in jih je najbolje odstraniti. Pomagajo zračna saditev, redno odstranjevanje odsluženih poganjkov in higiena nasada. Za morebitna dovoljena sredstva in karenco preverimo register FITO-info pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Obiramo od junija do septembra, pri nas največ v juliju. Zreli plodovi se sami ločijo od cvetišča; če jih je treba vleči, še niso zreli. Beremo jih vsak drugi ali tretji dan in jih ne zlagamo globoko, ker se mehki zdrobijo.

Sveže zdržijo le dan ali dva v hladilniku. Za dalje jih najprej zamrznemo posamezno na pladnju in šele nato presujemo v vrečke, da se ne sprimejo. Iz njih kuhamo marmelade in sokove; pri predelavi pazimo na čisto orodje in dovolj kisline oziroma toplote, da se izdelek ne pokvari.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Drobnjak — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalno se drobnjak sadi pod maline, ker naj bi motil listne uši. Trdnih dokazov ni, zato je to le dodatek k rednemu pregledu nasada.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Krompir in druge razhudnikovke ter malina si delijo bolezni tal, zlasti uvelost, ki jo povzroča gliva iz rodu Verticillium. Nasad raje postavimo na mesto, kjer te rastline niso rasle več let.