Strune

Simptomi

• Ozke, okrogle luknje v gomoljih krompirja
• Vrtine in rovi v korenju ter drugem korenastem zelenju
• Predrte korenine in gomolji, ki na ranah gnijejo
• Zastoj rasti in veneje mladih rastlin ob suši
• Največ škode na površinah, ki so bile prej travnik

Vzroki in pogoji

• Ličinke pokalic iz rodu Agriotes, ki živijo v tleh
• Več let trajajoč razvoj ličink v tleh
• Travniki in zatravljene površine, kjer so populacije najgostejše
• Dovolj vlage in hrane v tleh, na primer v gosti zastirki in plevelu

Kako prepoznati

Najbolj zanesljiv znak so ozke, okrogle luknje v gomoljih krompirja. Luknje so razmeroma gladke in speljane v globino, ob njih pa ni gnilega tkiva, dokler se vanje ne naselijo glive ali bakterije. Podobno so predrte korenine korenja in drugega korenastega zelenja, na prerezu pa vidimo rove, ki jih je ličinka izvrtala. Od poškodb korenove muhe ali drugih ličink strune ločimo po obliki in številu vrtin: luknje so ozke in okrogle, pogosto jih je več v istem gomolju.

Preprečevanje

• Tla pred setvijo ali sajenjem temeljito obdelamo
• Izogibamo se takojšnji setvi občutljivih rastlin po preorjanem travniku
• Zemljišče po preorjanju najprej namenimo manj občutljivim kulturam
• Kolobarjenje in redno rahljanje zmanjšata hrano in vlago za ličinke
• Goste zastirke in plevel omejujemo

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Travnika ne preorjemo neposredno pred setvijo občutljivih rastlin
   Ličinke v ruši ostanejo tudi po obdelavi, zato je prvo leto po preorjanju najbolj kritično.
2. Mehanski ukrep: Tla večkrat rahlamo in obdelamo v zgornjem sloju
   S tem ličinke izpostavimo pticam in drugim plenilcem ter jih mehansko poškodujemo.
3. Mehanski ukrep: Lov z vabo: narezane kose krompirja zakopljemo in jih redno pobiramo
   Vabo zakopljemo nekaj centimetrov globoko in jo po nekaj dneh dvignemo skupaj z ličinkami, ki so se vanjo zvrtole.
4. Biološki ukrep: Spodbujamo ptice, krešiče in druge plenilske žuželke
5. Sredstvo za varstvo rastlin: Ob močnejšem napadu preverimo dovoljena sredstva
   Sredstva so v Sloveniji regulirana; dovoljena sredstva, pogoje in odmerke preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevamo navodila na etiketi.

Kje se strune pojavijo

Strune so ličinke pokalic, hroščev iz rodu Agriotes. So rumenkasto rjave, trde in žičaste, dolge nekaj centimetrov, zato so po njih dobile ime. V tleh živijo več let, preden se preobrazijo v hrošča. Najraje imajo vlažna, hladnejša in zbito tla, zato so najgostejše na travnikih, na starih zatravljenih površinah in na zemljiščih, ki so bila dolgo neobdelana.

Na vrtu, ki je bil prej travnik, velja po preorjanju pričakovati povečano škodo. To ni naključje: ličinke v travni ruši najdejo hrano in vlago, ko pa rušo preorjemo, ostanejo v tleh in se lotijo ravno posejanih rastlin. Prvo leto po preorjanju je zato najbolj kritično, v naslednjih letih pa se populacija postopoma zmanjšuje.

Kako prepoznamo škodo

Najbolj zanesljiv znak so ozke, okrogle luknje v gomoljih krompirja. Luknje so praviloma gladke in speljane v globino gomolja, ob njih pa ni gnilega tkiva, dokler se vanje ne naselijo glive ali bakterije. Podobno so predrte korenine korenja in drugega korenastega zelenja; na prerezu vidimo rove, ki jih je ličinka izvrtala.

Od poškodb korenove muhe ali drugih ličink strune ločimo po obliki in številu vrtin. Pri strunah so luknje razmeroma ozke in okrogle, pogosto jih je več v istem gomolju. Rastline ob napadu zaostajajo v rasti, ob suši pa lahko tudi venijo, ker je koreninski sistem predrt. Poškodovani gomolji in korenine so slabše kakovosti ter se slabše shranjujejo.

Kaj pomaga na vrtu

Najpomembnejše je, da tla pred sajenjem dobro obdelamo in da se izogibamo takojšnji setvi občutljivih rastlin neposredno po preorjanju travnika. Če je le mogoče, takšno zemljišče najprej eno leto uporabimo za manj občutljive kulture. Kolobarjenje in redno rahljanje tal zmanjšata količino primerne hrane in vlage, ki jo ličinke potrebujejo.

Pogosta obdelava tal je eden od preizkušenih mehanskih ukrepov: ličinke so v zgornjem sloju tal, zato jih z večkratnim rahljanjem izpostavimo pticam in drugim plenilcem ter jih poškodujemo. Učinkovita je tudi vaba: narezane kose krompirja zakopljemo nekaj centimetrov globoko, po nekaj dneh pa jih dvignemo skupaj z ličinkami, ki so se vanje zvrtole. Vabo redno pregledujemo in ponavljamo.

Naravni sovražniki, predvsem ptice, krešiči in druge plenilske žuželke, prispevajo k zmanjševanju populacije, vendar sami redko zadostujejo. Ob močnejšem napadu se pozanimamo o dovoljenih sredstvih in njihovi uporabi. Sredstva proti strunam so v Sloveniji regulirana; dovoljena sredstva, pogoje in odmerke preverimo v uradnem registru (FITO-info, UVHVVR) in upoštevamo navodila na etiketi. Ker se ličinke razvijajo več let v tleh, z enim ukrepom redko odpravimo celotno populacijo, zato je smiselno kombinirati več ukrepov.