Krompir

Solanum tuberosum

Zakaj sta kolobarjenje in tla posebej pomembna

Krompir je občutljiv na razmere v tleh. V težkih, zbiteh in mokrih tleh gomolji gnijejo, v apnenih pa se pojavijo težave s hranili. Ker ga napada isti povzročitelj kot paradižnik, se krompirja ne vrne na isto gredo več let in ga ne sadimo ob paradižnik.

Predkaljenje gomoljev

Gomolje pred saditvijo postavimo na svetlo in hladno mesto, kjer poženejo kratke, močne izrastke. Predkaljeni gomolji rastejo hitreje in običajno dajo večji pridelek. Predolgi, bledi izrastki se ob saditvi zlomijo in nimajo pravega učinka.

Osipavanje in zalivanje

Osipavanje pomeni, da zemljo dvignemo okoli stebla. S tem zaščitimo gomolje pred svetlobo in povečamo prostor, v katerem se razvijajo. Zalivanje naj bo redno, saj izmenjavanje suše in obilne vode povzroča razpoke in nepravilno oblikovane gomolje.

Dve glavni nevarnosti

Krompirjeva plesen v vlažnem in hladnem vremenu uniči listje v nekaj dneh. Saditev na zračnem mestu in spremljanje opozoril kmetijske službe pomagata, da se bolezen ugotovi dovolj zgodaj.

Koloradski hrošč in njegove ličinke se hranijo z listjem in lahko rastline popolnoma olistijo. Najprej pobiramo hrošče in ličinke ter jajčne kopice ročno, ker je to na domačem vrtu najučinkovitejše.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Fižol — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Občasno naveden kot ugodna kombinacija zaradi različnih potreb po hranilih.
• Paradižnik — Slaba soseda, raven dokazov: preverjeno. Obe vrsti napada isti povzročitelj krompirjeve plesni, zato saditev skupaj pospeši širjenje bolezni.