Popoln vodič za gojenje kamilice
Procesni vodič od izbire sončne grede in setve do obiranja cvetov, sušenja in shranjevanja ter reševanja pepelaste plesni, koreninske gnilobe, listnih uši in tripsov.
Kratek odgovor
Kamilica je nezahtevna enoletnica iz družine sosnovk, ki uspeva na soncu in povprečnih tleh. Sejemo jo od marca do maja ali jeseni, plitvo 0,5 cm, kali v 7 do 14 dneh. Cvetove obiramo od maja do avgusta, ko so popolnoma odprti in suhi, ter jih sušimo v senci. Rada se zaseje sama.
Ključne informacije
Kamilica (Matricaria chamomilla) je nezahtevna enoletnica iz družine sosnovk, ki zraste 30 do 60 cm. Uspeva na soncu in na povprečno rodovitnih tleh, zato je eno najbolj hvaležnih zelišč za začetnike. Gojimo jo zaradi cvetov za čaj in kopeli, na vrtu pa privablja koristne žuželke, kot so čebele in drobne ose. Ker se rada zaseje, se pogosto vrne brez ponovne setve.
| Dejavnik | Priporočilo |
|---|---|
| Lega | Sonce |
| Tla | Povprečna, humusna, prepustna |
| pH tal | 5,5–7,5 |
| Voda | Zmerna; sušo prenaša bolje kot mokroto |
| Setev v zaprtem | Marec–april |
| Setev na prostem | Marec–maj ali jeseni |
| Kalitev | 7–14 dni pri okoli 18 °C |
| Razmik | 20 cm v vrsti, 30 cm med vrstami |
| Obiranje | Maj–avgust |
| Pridelek | 0,1–0,3 kg/m² suhih cvetov |
Kamilica prenese zimo do okoli –10 °C in najbolje raste med 15 in 25 °C. Kot enoletnica jo vsako leto sejemo znova ali pustimo, da se zaseje sama; v naslednjih letih se pogosto pojavi na istem mestu brez posebnega truda.
Lega in tla
Kamilici najbolj ustreza sončno mesto na povprečno rodovitnih, humusnih in prepustnih tleh s pH od 5,5 do 7,5. Voda naj bo zmerna, saj sušo prenaša bolje kot zastajanje; na stalno premočenih tleh ji korenine rade zgnijejo. Podrobnosti o kislosti in zgradbi tal so v vodniku o tleh in pH.
Kamilica je skromna in na povprečnih tleh ne potrebuje veliko. Pred setvijo zadošča že zrel kompost ali zrela vrtna zemlja. Na preveč pognojenih tleh razvije veliko listja in manj cvetov, zato z dušikom ne pretiravamo. V loncu uporabimo kakovostno zemljo in po potrebi redčeno tekoče gnojilo.
Setev in sajenje
Kamilico sejemo od marca do maja neposredno na prosto; pozno poleti oziroma jeseni pa zato, da mlade rastline prezimijo in cvetijo naslednje leto. Seme je drobno, zato ga le rahlo potisnemo v tla, približno 0,5 cm globoko; kali v enem do dveh tednov pri okoli 18 °C. Za vzgojo v zaprtem sejemo marca in aprila, sadike pa presadimo po splošnih pravilih za vzgojo sadik.
Razmik naj bo približno 20 cm v vrsti in 30 cm med vrstami, saj se rastline rade razrastejo. Ker se rada zaseje, se v naslednjih letih pogosto pojavi na istem mestu sama. Za setev izberemo sončno gredico; kamilica je primerna tudi za zeliščni vrt, kjer zapolni prostor med trajnicami in privablja koristne žuželke.
Nega in obiranje
Cvetove obiramo, ko so popolnoma odprti in suhi, najbolje v suhem jutru, ko rosa mine. Z obiranjem začnemo maja in sproti nadaljujemo do avgusta, dokler rastlina tvori nove popke. Cvetove nabiramo z nožicami vred ali brez, odvisno od uporabe. Sprotno obiranje spodbuja nastanek novih popkov in podaljša obdobje nabiranja, zato redno pobiramo tudi cvetove, ki jih bomo porabili pozneje.
Zalivanje naj bo zmerno; bolje je zalivati redkeje in temeljiteje, po tleh namesto po cvetovih. Splošna pravila so v vodniku o zalivanju. Gredo lahko zastremo proti plevelu in izsuševanju, količino pa ocenimo s kalkulatorjem količine zastirke.
Bolezni in škodljivci
Na vlažnih in gosto posejanih mestih se lahko pojavi pepelasta plesen, na koreninah pa gniloba ob stalni premočenosti. Zato poskrbimo za prepustna tla, zmerno zalivanje in dovolj prostora med rastlinami. Mlade rastline in cvetne popke občasno napadejo listne uši, na suhih in vročih legah pa tripsi, ki pustijo na listih srebrnkaste sledi.
Pomaga redčenje, zalivanje po tleh in odstranjevanje okuženih delov. Če je ukrep nujen, se pozanimamo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR, katero sredstvo je dovoljeno in kdaj se sme uporabiti; konkretnih pripravkov ne navajamo, ker se dovoljenja in odmerki spreminjajo.
Sušenje, shranjevanje in uporaba
Za čaj cvetove sušimo v senci, na toplem in zračnem mestu, razgrnjene v tankem sloju, da popolnoma osušijo in ne razvijejo plesni. Ko so popolnoma suhi, jih shranimo v papirnato vrečko ali steklen kozarec na suhem in temnem mestu. Če jih pospravimo vlažne, se razvije plesen, zato suhost pred shranjevanjem preverimo. Postopek podrobneje opisujeta vodnika o sušenju živil in shranjevanju pridelka.
Pridelek suhih cvetov je odvisen od gostote in vremena ter znaša 0,1 do 0,3 kg na kvadratni meter; za grobo oceno pomaga kalkulator pričakovanega pridelka. Sveže cvetove lahko porabimo takoj za čaj ali kopel, mladi listi pa so uporabni tudi v solatah. Čaj pijmo zmerno; kamilica ni nadomestilo za zdravljenje, ob zdravstvenih težavah pa se posvetujmo z zdravnikom.
V tradicionalnem vrtnarjenju velja kamilica za dobro spremljevalko zelja in čebule, kjer naj bi odvračala škodljivce in privabljala koristne žuželke. Učinek v gredici ni zanesljivo dokazan, zato tega ne štejemo za preverjeno zaščito, ampak kvečjemu kot dodano vrednost.
Povezane vsebine
Podatke o rastlini najdete na strani Kamilica, letni načrt dela pa v koledarju. Za načrtovanje zeliščnih gred priporočamo vodnik o zeliščnem vrtu in o opraševalcih ter koristnih žuželkah, pregled vseh vodičev pa je zbran na strani vodiči.
Pogosta vprašanja
Kdaj in kako sejemo kamilico?
Sejemo jo od marca do maja neposredno na prosto ali pozno poleti oziroma jeseni, da mlade rastline prezimijo in cvetijo naslednje leto. Seme je drobno, zato ga potisnemo le približno 0,5 cm globoko; kali v enem do dveh tednov pri okoli 18 °C.
Kdaj obiramo cvetove kamilice?
Cvetove obiramo od maja do avgusta, ko so popolnoma odprti in suhi. Najbolje jih nabiramo v suhem jutru, ko rosa mine. Sprotno obiranje spodbuja rastlino k tvorbi novih popkov, zato pridelek traja dlje.
Kako kamilico posušimo in shranimo?
Cvetove razgrnemo v tankem sloju in jih sušimo v senci, na toplem in zračnem mestu. Ko so popolnoma suhi, jih shranimo v papirnato vrečko ali steklen kozarec na suhem in temnem mestu. Če jih pospravimo vlažne, se razvije plesen.
Povezane rastline
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo zelenjadnic in zelišč, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije