Kompostiranje na domačem vrtu
Vodnik pojasnjuje, kaj na kompost sodi in kaj ne, kako vzpostaviti pravilno razmerje med ogljikom in dušikom, kaj storiti, kadar kompost smrdi ali se ne segreje, ter kdaj je kompost zrel.
Kratek odgovor
Kompost nastane, ko mikroorganizmi razgradijo rastlinske ostanke, kuhinjske odpadke rastlinskega izvora in odpadlo listje. Za uspeh so pomembni trije dejavniki: razmerje med ogljikom in dušikom, vlaga ter zračenje. Zrel kompost je temen, drobljiv in diši po gozdu, ne po trohnelem.
Kaj na kompost sodi
Dušikovi odpadki (zeleni, vlažni): kuhinjski ostanki rastlinskega izvora, ostrižki trave, mladi plevel brez semen, zeleni listi.
Ogljikovi odpadki (rjavkasti, suhi): odpadlo listje, drobljen karton, papir brez premaza, slama, sekanci vej, žagovina iz neobdelanega lesa.
Pravilo je približno tri dele ogljikovega materiala na en del dušikovega. Natančno razmerje ni potrebno; pomembno je, da prevladuje suhi, ogljikov material, ker se pogosteje zgodi nasprotno.
Kaj ne sodi na kompost
- meso, ribe, mlečni izdelki in kuhana hrana,
- okuženi rastlinski ostanki (plesen na paradižniku, krompirju),
- plevel z zrelimi semeni,
- odpadki, tretirani s sredstvi za varstvo rastlin,
- odpadki živalskega izvora iz kuhinje.
Vlaga, zrak in segrevanje
Kup naj bo vlažen kot ožeta goba. Če iz njega iztisnete kapljico, je na meji; če priteče voda, je premoker. Prevetritev je najpogosteje rešitev vseh težav: smradu, prepočasne razgradnje in prevelike vlage.
Velikost kupa je pomembna. Kup, manjši od približno enega kubičnega metra, se težko segreje, ker se toplota izgubi hitreje, kot nastaja.
Kdaj je kompost zrel
Zrel kompost prepoznamo po treh znakih: prvotnih odpadkov ni več prepoznati, kompost je temen in drobljiv ter diši po gozdni zemlji. Nezrel kompost, ki se še segreva ali razgrajuje, uporabimo previdno, saj lahko rastlinske korenine poškoduje. Najvarneje ga je vgraditi jeseni, da do pomladi dozori.
Pogosta vprašanja
Zakaj kompost smrdi?
Najpogosteje zaradi premalo zraka in preveč mokrih, dušikovih odpadkov. Smrad pomeni, da razgradnja poteka brez kisika. Rešitev je prevračanje kupa in dodajanje suhega, ogljikovega materiala, na primer listja ali drobljenega kartona.
Zakaj se kompost ne segreje?
Najpogosteje zato, ker je premalo dušikovih odpadkov, ker je kup premajhen ali presuh. Segrevanje ustvarijo mikroorganizmi, ki potrebujejo hrano, vlago in velikost kupa, da se toplota obdrži.
Kaj ne sodi na kompost?
Meso, ribe, mlečni izdelki in kuhana hrana (vabijo živali), okuženi rastlinski ostanki, plevel z zrelimi semeni in vse, kar je bilo tretirano s sredstvi, ki se v kupu ne razgradijo.
Kaj dati na kompost jeseni?
Odpadlo listje je odličen ogljikov material, ki ga je dobro shraniti za pomlad in poletje, ko nastaja več dušikovih odpadkov iz kuhinje in vrta.
Povezane rastline
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za vrtnarjenje in kompostiranje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije