Popoln vodič za gojenje drobnjaka

Ključne informacije

Drobnjak (Allium schoenoprasum) je zelišče iz družine lukovk in ena redkih zeliščnih trajnic, ki pri nas povsem zanesljivo prezimi. Izvira iz gorskih travnikov zmernega pasu, zato mu naša zima in hud mraz ne škodita. Posajen enkrat ostane vrsto let in spomladi požene sam. Najpomembnejši odločitvi sta čas setve in kasnejša obnova šopka, saj se ta s časom v sredini izprazni.

Najbolje raste med 15 in 25 °C. Mlade rastline iz semena dajejo poln pridelek šele drugo in tretje leto, zato se pri drobnjaku ne splača vsako leto znova sejati, ampak enkrat vzpostaviti nasad in ga redno negovati.

Mesto in tla

Drobnjak najbolje uspeva na soncu, prenese pa tudi delno senco, kjer je listje nekoliko bolj drobno. Potrebuje odcedna, humusna tla, ki se po dežju ne zabijejo. Na stalno mokrih ali zastajajočih tleh korenine rade zgnijejo, zato za takšno gredico raje izberimo lonec ali dvignjeno gredo. Več o zgradbi in kislosti tal je v vodniku o tleh in pH.

Korenine ima plitve in suša ga prizadene hitreje, kot bi pričakovali; v vročih poletjih mu prija popoldanska senca. Spomladi vgradimo zrel kompost. Svežega gnoja in velikih odmerkov dušika rastlina ne potrebuje, saj odvečna hranila dajo mehko, vodeno listje z manj arome.

Setev in sajenje

Drobnjak sejemo marca v zaprtem prostoru ali od aprila do maja neposredno na gredico. Sejemo plitvo, le približno centimeter globoko, ker seme za kalitev potrebuje svetlobo. Kalitev traja od deset do dvajset dni pri približno 18 °C. Vzgojene sadike presadimo spomladi, ko so dovolj velike; postopek je opisan v vodniku o vzgoji sadik.

Ker je drobnjak trajnica, je najlažja pot delitev že obstoječega šopka. Šopek izkopljemo jeseni ali zgodaj spomladi, ga razdelimo in dele posadimo na razdaljo približno dvajset centimetrov. Tako dobimo uporaben šopek bistveno hitreje kot iz semena. V vrsti pustimo med šopki okoli trideset centimetrov, da se listi lepo razrastejo.

Nega, rez in obiranje

Liste režemo s škarjami dva do tri centimetre nad tlemi in nikoli ne izpulimo celega šopka. Prvo leto po setvi režemo zmerno, da se rastlina okrepi; šele drugo in tretje leto daje poln pridelek. Rez spodbuja novo rast, zato po vsakem obiranju poženejo novi listi. Če pustimo cvetove, so okrasni in privabljajo čebele, a se rast usmeri v seme in listi se ne obnavljajo tako bujno; za kuhinjo cvetove raje odstranimo.

Vsaki dve do tri leta šopek izkopljemo in razdelimo. Stari šopki se namreč v sredini izpraznijo in oslabijo, zato brez delitve pridelek upada. Redno zalivanje je pri drobnjaku pomembnejše od gnojenja; splošna pravila najdete v vodniku o zalivanju, pri večjem nasadu pa se izkaže kapljično namakanje. Gredo lahko zastremo proti plevelu in izsuševanju (zastiranje, količino pa ocenimo s kalkulatorjem količine zastirke).

Bolezni in škodljivci

Drobnjak ima malo resnih težav. V vlažnem in pregostem nasadu se lahko pojavi pepelasta plesen, listne uši pa se rade naselijo v mlade liste. Tripsi pustijo na listih srebrnkaste sledi, občasno pa šopke prizadene še čebulna muha, ki napada rastline iz družine lukovk. Najzanesljivejši ukrep ostaja zračna saditev, redno obiranje in odstranjevanje bolnih listov.

Pogosto slišimo, da vonj drobnjaka odganja listne uši in koreninsko muho (korenova muha). To je ljudsko prepričanje s šibko podlago in naj ne nadomesti rednega pregleda nasada. Ker so listi hrana, je treba pri morebitni rabi sredstev posebno pazljivost; dovoljena sredstva in karenco preverimo v uradnem registru FITO-info in pri UVHVVR. Konkretnih pripravkov ne navajamo, ker se dovoljenja in odmerki spreminjajo.

Pridelek, gojenje v loncu in shranjevanje

Liste režemo od maja do oktobra. Letni pridelek se veča z leti in pri dobrem nasadu doseže 0,3 do 0,8 kg na kvadratni meter; prvo leto iz semena je majhen. Za oceno letine uporabimo kalkulator pričakovanega pridelka.

Drobnjak je odlična zeliščna rastlina tudi za lonec na balkonu, kjer ga lahko gojimo skozi vse leto, če je posoda dovolj globoka in redno zalivana. Vsaki dve do tri leta ga tudi v loncu razdelimo, ker se šopek sčasoma zgosti in v sredini odmre. Pozimi lonec zaščitimo pred izsušitvijo in hudim mrazom brez snega.

Liste porabimo sveže. Lahko jih narežemo in zamrznemo ali posušimo, vendar s sušenjem izgubijo precej arome — zamrznjeni so praviloma boljši od posušenih. Posušene hranimo v tesni posodi na temnem in hladnem mestu; postopek je opisan v vodniku o sušenju živil, osnovna pravila pa v vodniku o shranjevanju pridelka.

Povezane vsebine

Podatke o rastlini najdete na strani Drobnjak, letni načrt del pa v koledarju. Za mešane grede priporočamo vodnik o zeliščnem vrtu, za razliko med enoletnimi in trajnimi zelišči pa strani Bazilika in Meta. Pregled vseh vodičev je zbran na strani vodiči.