Šarka

Simptomi

• Blede lise in obroči na listih, najvidnejši spomladi
• Deformirani plodovi z obroči in rdečkastimi madeži
• Plodovi so grenki in slabše obarvani ali predčasno odpadejo
• Slabša rodnost in postopno propadanje drevesa
• Simptomi se med sortami močno razlikujejo, pri nekaterih jih skoraj ni

Vzroki in pogoji

• Virus šarke (Plum pox virus) iz rodu potivirusov
• Prenos z listnimi ušmi, ki se hranijo na okuženih drevesih
• Cepljenje ali saditev okuženega sadilnega materiala

Kako prepoznati

Znaki so najbolj vidni spomladi na mladih listih: blede, svetlozelene ali rumenkaste lise in obroči. Na plodovih se pojavijo obroči, rdečkasti in rumenkasti madeži, plodovi pa so deformirani in pogosto grenki. Ker se simptomi med sortami zelo razlikujejo in so včasih komaj opazni, zanesljive potrditve brez strokovne pomoči ni. Šarke ne zamenjujmo s kodravostjo breskve, ki jo povzroča gliva in se kaže kot mehurjasti, zviti listi.

Preprečevanje

• Sadite le certificirane sadike iz preverjenih drevesnic
• Izberite sorte, ki so na šarko manj občutljive
• Redno spremljajte listne uši in jih zatirajte zgodaj
• Nikoli ne cepite z materialom neznanega izvora
• Ob okužbi drevo odstranite in ga ne uporabljajte za cepljenje
• Ne sadite novih koščičarjev neposredno ob okuženih drevesih

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Uporabljajte certificiran sadilni material in odporne sorte
   Odporne ali manj občutljive sorte so najzanesljivejša dolgoročna zaščita.
2. Mehanski ukrep: Zatirajte listne uši, ki prenašajo virus
   Uši odstranjujemo zgodaj, preden se namnožijo; pomagajo tudi naravni sovražniki, kot so polonice.
3. Biološki ukrep: Spodbujajte naravne sovražnike listnih uši
4. Sredstvo za varstvo rastlin: Dovoljenih sredstev proti ušem ne uporabljajte med cvetenjem
   Sredstva se v Sloveniji uporabljajo skladno z registrom (FITO-info, UVHVVR). Med cvetenjem ne škropimo, da ne ogrozimo opraševalcev.

Kaj je šarka

Šarka je virusna bolezen koščičarjev, ki jo povzroča virus šarke iz rodu potivirusov. Najpogosteje prizadene slivo, breskev in marelico. Bolezni ni mogoče pozdraviti: ko se virus naseli v drevo, ostane v njem trajno in drevo postane trajen vir okužbe za okolico. Zato je šarka med najresnejšimi boleznimi domačega sadovnjaka in hkrati ena tistih, pri katerih je preprečevanje pomembnejše od zdravljenja.

Pomembno je vedeti, da se simptomi med sortami zelo razlikujejo. Nekatere sorte kažejo izrazite obroče na listih in plodovih, pri drugih pa so znaki tako blagi, da jih zlahka spregledamo. Prav zato se bolezen pogosto razširi, preden jo opazimo.

Znaki in prepoznavanje

Znaki so najbolj vidni spomladi, na mladih listih. Pojavijo se blede, svetlozelene ali rumenkaste lise in obroči, ki so lahko tako nežni, da jih vidimo le proti svetlobi. Na plodovih se oblikujejo obroči in rdečkasti ali rumenkasti madeži; plodovi so deformirani, pogosto grenki in slabše obarvani. Močno okuženo drevo rodi vse manj in sčasoma propade.

Zanesljive potrditve brez strokovne pomoči ni. Šarke ne zamenjujmo s kodravostjo breskve, ki jo povzroča gliva in se kaže kot mehurjasti, zviti listi, niti s pomanjkanjem hranil, ki daje enakomernejše bledenje listov brez obročev. Ob sumu na šarko je smiselno drevo pokazati strokovnjaku za varstvo rastlin in se o ukrepih ter morebitnih obveznostih pozanimati pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Kako se širi

Virus se širi na dva načina. Prvi so listne uši, ki sesajo sok na okuženem drevesu, nato pa preletijo na zdravo drevo in tam prenesejo virus. Drugi način je človek: s cepljenjem ali z saditvijo okuženega sadilnega materiala. Ker cepljenje poteka iz roda v rod, se lahko virus skozi leta ohranja in širi prav po tej poti.

Iz tega izhajata dva ukrepa, ki ju lahko izvede vsak vrtičkar. Prvi je, da sadimo samo certificirane sadike iz preverjenih drevesnic in nikoli ne cepimo z materialom neznanega izvora. Drugi je, da redno spremljamo listne uši in jih zatiramo zgodaj, preden se namnožijo; pomagajo tudi naravni sovražniki, kot so polonice.

Kaj storiti ob okužbi

Ker šarke ni mogoče pozdraviti, okuženo drevo sčasoma odstranimo. To je boleče, a je edini način, da prekinemo širjenje na zdrava drevesa v okolici. Drevesa ne uporabimo za cepljenje in ne sadimo novih koščičarjev neposredno na mesto odstranjenega ali ob še okuženih drevesih.

Preden drevo odstranimo, se o ukrepih pozanimamo pri strokovni službi za varstvo rastlin in pri UVHVVR, saj so pri tej bolezni lahko predpisani posebni ukrepi. Drevo odstranimo v celoti, vključno s koreninami, in ob tem ne poškodujemo zdravih sosednjih dreves.

Preprečevanje

Preprečevanje je sestavljeno iz štirih stebrov. Sadimo certificirane sadike, izbiramo sorte, ki so na šarko manj občutljive, redno zatiramo listne uši in nikoli ne cepimo z materialom neznanega izvora. Novih koščičarjev ne sadimo takoj ob obstoječih, še posebej ne ob drevesih, ki kažejo sumljive znake.

Dolgoročno je šarka en od razlogov, da v domačem sadovnjaku raje gojimo več različnih sadnih vrst in sort. Če ena sorta izpade, sadovnjak še vedno rodi, hkrati pa je tveganje, da bi ena sama bolezen ogrozila ves pridelek, manjše. Zdravo drevo z dobrimi rastnimi razmerami bolezen prenaša bolje, zato velja skrbeti za zračno lego, uravnoteženo gnojenje in redno, a zmerno rez.