Breskev

Prunus persica

Izbira mesta

Breskev je toploljubna sadna vrsta, ki potrebuje sonce in zavetrje. Najbolje uspeva v toplejših legah, kjer dozorijo plodovi in kjer spomladi ni hudih pozeb. V hladnih in vlažnih legah je bolezni več, življenjska doba drevesa pa se skrajša. Tla naj bodo globoka, ilovnata do humusna in dobro odcedna, s pH med 6 in 7. Zastajanja vode ne prenaša. Ker je občutljiva na mraz, je ne sadimo v mrzle doline, kjer se pozimi zadržuje hladen zrak.

Sajenje

Breskev sadimo jeseni, od oktobra do novembra, ko so tla še topla, ali zgodaj spomladi v marcu. Jamo pripravimo dovolj veliko in rahlo, brez svežega gnoja. Cepljeno mesto mora ostati nad tlemi. Drevo privežemo h kolu in prva tri leta zalivamo ob suši. Breskev je samoplodna, zato zadošča eno drevo, a ob drugi sorti z enakim časom cvetenja je pridelek obilnejši. Po sajenju odstranjujemo poganjke pod cepljenim mestom.

Rez in nega

Najpomembnejše pravilo pri breskvi je, da rodi na enoletnih poganjkih. Zato je redna rez nujna, sicer se rodni les pomakne na obrobje krošnje in pridelek upade. Vsako leto odstranimo del odsluženega lesa in spodbudimo rast novih poganjkov. Režemo v mirovanju, tik pred brstenjem, ko ni hude zmrzali, saj je breskev občutljiva na mraz in na velike rane. Krošnja naj bo odprta in zračna. Poleg rezi je pomembno redčenje plodičev: ob obilnem cvetenju pustimo toliko plodov, da se ti dobro razvijejo, veje pa se ne lomijo. Gnojimo zmerno, saj preveč dušika daje mehke poganjke in privablja listne uši.

Bolezni in škodljivci

Kodravost listov je najznačilnejša glivična bolezen breskve. Spomladi se listi kodrajo, odebelijo in rdečkasto obarvajo, drevo oslabi in rodi manj. Bolezni ni mogoče pozdraviti, zato jo preprečujemo z zračno krošnjo in higieno. Listna pegavost se kaže kot temne pege na listih, listne uši pa napadajo mlade poganjke in prenašajo viruse. Prsice zavirajo rast in slabšajo kakovost plodov. Pomagajo zračna saditev, zmerna gnojitev in naravni sovražniki. Bolnih plodov ne puščamo pod drevesom. Za dovoljena sredstva in karenco preverimo register FITO-info pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Breskev obiramo julija in avgusta, odvisno od sorte. Plodove pobiramo zrele, s pecljem, in jih zlagamo v plitve posode, da se ne mečkajo. Zreli plodovi se hitro kvarijo, zato jih hladimo ali takoj predelamo. Porabimo jih sveže, jih zamrznemo, posušimo ali skuhamo v marmelado in kompot. Zaradi kratke življenjske dobe drevesa je smiselno že nekaj let pred koncem posaditi naslednje drevo, da pridelek ne presahne.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Drobnjak — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalno se sadi pod sadno drevje, ker naj bi odganjal listne uši. Trdnih dokazov ni, zato ostaja le dodatek k rednemu pregledu drevesa.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Breskev in razhudnikovke si delijo bolezni tal, zlasti uvelost, ki jo povzroča gliva iz rodu Verticillium. Drevo sadimo na mesto, kjer krompir in paradižnik nista rasla več let.