Marelica

Prunus armeniaca

Izbira mesta

Marelica je med najbolj toploljubnimi sadnimi drevesi pri nas. Najbolje uspeva na sončnem in zavetrnem mestu, kjer spomladi ne zastaja hladen zrak. Prav zato je zanjo največje tveganje pozna spomladanska slana: marelica cveti zelo zgodaj, pogosto že v marcu, cvetovi pa zmrznejo že pri nekaj stopinjah pod ničlo. V mrzlih dolinah in vrtačah, kjer se mraz zadržuje, je pridelek nezanesljiv. Za marelico izberemo toplo lego ob zidu ali ograji, ki drevo ščiti pred vetrom. Tla naj bodo globoka, ilovnata do humusna in dobro odcedna, s pH med 6 in 7. Zastajanja vode ne prenaša.

Sajenje

Marelico sadimo jeseni, od oktobra do novembra, ko so tla še topla, ali zgodaj spomladi v marcu. Jesensko sajenje je boljše, ker korenine pred zimo še zrastejo. Jamo pripravimo dovolj veliko in rahlo, brez svežega gnoja. Cepljeno mesto mora ostati nad tlemi. Po sajenju drevo privežemo in prva tri leta zalivamo ob suši, saj mlada marelica slabo prenaša presušitev. Marelica je večinoma samoplodna, zato zadošča eno drevo, a ob drugi sorti, ki cveti ob istem času, je oprašitev boljša in pridelek zanesljivejši.

Rez in nega

Marelica rodi na kratkih rodnih poganjkih in na enoletnem lesu, zato rez vpliva na rodnost. Rez opravljamo v mirovanju, v dneh brez zmrzali; ker je občutljiva, se izogibamo rezi v hudem mrazu. Krošnjo oblikujemo zračno, da vanjo pride veliko svetlobe. Vsako leto odstranimo suhe, poškodovane in navzkrižne veje ter predolge poganjke skrajšamo. Iz večjih ran rada izteka smola, zato režemo zmerno in ne puščamo velikih odprtih ran. Gnojimo zmerno; preveč dušika pomeni bujno rast, mehke poganjke in več bolezni. Jeseni vgradimo zrel kompost okoli krošnje, ne ob deblo.

Bolezni in škodljivci

Listna pegavost se pojavi kot temne pege na listih, ki lahko v vlažnih letih prezgodaj odpadejo. Zdravo listje je pomembno, ker drevo z njim hrani za naslednjo sezono. Listne uši napadajo mlade poganjke in izločajo lepljiv sok, prsice pa na spodnji strani listov zavirajo rast. Pomagajo zračna krošnja, zmerna gnojitev in naravni sovražniki, kot so pikapolonice. Odpadlega listja in gnilih plodov pod drevesom ne puščamo. Za morebitna dovoljena sredstva in karenco preverimo register FITO-info pri UVHVVR.

Pridelek in shranjevanje

Marelico obiramo, ko dozori, od junija do julija. Plodove pobiramo z dvigom in rahlim zasukom, brez trganja, pri tem pa sadja ne mečkamo, ker se poškodbe hitro spremenijo v gnilobo. Za shranjevanje pobiramo nekoliko trše plodove in jih hladimo. Zrele marelice hitro zgnijejo, zato jih porabimo sveže ali predelamo v marmelade, sokove in kompote, lahko jih tudi posušimo. Pridelek drevesa je močno odvisen od vremena med cvetenjem: če cvetove prizadene slana, ostane drevo brez plodov kljub sicer zdravemu listju.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Drobnjak — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Tradicionalno se drobnjak sadi pod sadno drevje, ker naj bi motil listne uši. Trdnih dokazov ni, zato je to le dodatek k rednemu pregledu drevesa.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Krompir in druge razhudnikovke ter koščičarji si delijo bolezni tal, zlasti uvelost, ki jo povzroča gliva iz rodu Verticillium. Drevo raje sadimo na mesto, kjer te rastline niso rasle več let.
• Oreh — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Oreh naj bi s snovmi iz listov in korenin zaviral rast sadnega drevja. Oznaka je smiselna kot previdnost, predvsem zaradi sence in suženj.