Zakaj kumare rumenijo

Zakaj listi porumenijo

Rumenenje listov kumar pomeni, da se v njih zmanjšuje klorofil, zeleno barvilo, ki rastlini omogoča fotosintezo. Brez njega list ne proizvaja več sladkorjev, zato rastlina zaostaja, cvetenje se prekine in pridelek upade. Vzrokov je več in se pogosto prepletajo: pomanjkanje hranil, neustrezna vlaga v tleh, prenizke temperature, bolezni, škodljivci ali premalo svetlobe.

Kumare so občutljive rastline s plitvim koreninskim sistemom. Slabo prenašajo sušo, obenem pa jim zastajanje vode in hladna tla hitro škodita. Zato je rumenenje treba brati kot opozorilo in najprej ugotoviti prevladujoči vzrok; slepo gnojenje ali pretirano zalivanje stanje pogosto poslabša. Več o oskrbi rastline najdete v vodiču za gojenje kumar.

Pomanjkanje dušika in magnezija

Najpogostejša prehranska vzroka sta pomanjkanje dušika in magnezija. Dušik je potreben za rast listov, zato se njegovo pomanjkanje pokaže najprej na spodnjih, starejših listih: ti porumenijo dokaj enakomerno, rastlina pa ostaja svetlo zelena in zaostaja v rasti. Magnezij je sestavni del klorofila; ko ga primanjkuje, listi porumenijo med žilami, same žile pa ostanejo zelene. Tudi to se najprej vidi na starih listih, pozneje pa se rumenenje širi navzgor.

Do pomanjkanja ne pride le na revni zemlji. Pogosto ga povzročijo neustrezen pH, preveč kalcija ali kalija, ki ovira sprejem magnezija, in slaba struktura tal. Zato samo dodajanje gnojila ni vedno dovolj; včasih je treba najprej izboljšati tla in njihovo odcednost.

Prekomerno zalivanje, hladna tla in senca

Če listi rumenijo, so hkrati mehki in na videz otekli, je vzrok pogosteje voda kot prehrana. Čezmerno zalivanje izpodriva zrak iz tal, korenine začnejo gniti, rastlina pa ne more več sprejemati hranil, čeprav so ta na voljo. Enak učinek ima zalivanje z mrzlo vodo in dolgotrajno hladno, deževno vreme; pri temperaturah tal pod približno 12 stopinjami korenine delujejo slabo.

Kumare potrebujejo veliko svetlobe. V gosti senci ali ob pretirani gostoti rastlin spodnji listi prejmejo premalo sonca in porumenijo, ne da bi šlo za bolezen. Takšno rumenenje je postopno in omejeno na zasenčene dele, zato ga ločimo od prehranskih težav, ki prizadenejo celotne liste.

Bolezni in škodljivci

Oljna pegavost kumar se najprej pokaže kot rumenkaste pege, ki jih omejujejo listne žile, pozneje pa se sredina peg obarva rjavo in se suši. Peronospora se pojavi v vlažnem, hladnejšem vremenu in dela rumene do rjave lise, ki se hitro širijo; na spodnji strani listov se v vlagi pojavi sivkasta prevleka. V Sloveniji se obe bolezni najpogosteje razvijeta v drugi polovici poletja, ko so noči hladnejše in je listje pogosto vlažno.

Od žuželk so najpomembnejše pršice. Sesajo sok iz listov, ti dobijo drobne svetle pike, ki se združujejo v rumene predele, na spodnji strani pa so vidne fine mrežice. Listne uši se zadržujejo predvsem na mladih poganjkih in spodnji strani listov ter ob množičnem napadu povzročijo zvijanje in rumenenje. Podrobneje o tem pišemo v prispevku o oljni pegavosti, pri pršicah pa je pomembna predvsem redna kontrola spodnje strani listov.

Kako ločiti vzroke med seboj

Razlikovanje je najlažje po tem, kje in kako se rumenenje začne ter kaj ga spremlja.

Pomaga tudi pogled na razporeditev: bolezni in škodljivci se pogosto začnejo na senčnih listih ob tleh ali na sredini rastline, prehranske težave pa sledijo vzorcu od spodaj navzgor glede na to, kako prenosljivo je hranilo.

Kaj storiti

Ukrepamo postopoma in šele po diagnozi. Najprej odstranimo močno obolele ali propadle liste, da zmanjšamo vir okužbe, in jih ne odlagamo na kompost. Nato preverimo vlago v tleh: če je prst na pet centimetrov globine mokra, zalivanja nekaj dni ne ponavljamo. Če so tla hladna, zalivamo z odležano vodo in gredico zastremo, da se hitreje ogreje.

Ob pomanjkanju dušika raje kot močnim mineralnim gnojilom damo prednost zrelemu kompostu ali hlevskemu gnoju. Pri magneziju pomaga zgodnje foliarno dodajanje magnezijevega sulfata. Ob boleznih odstranimo obolele dele, poskrbimo za zračnost in zalivamo izključno po tleh. O dovoljenih sredstvih za zaščito rastlin se pozanimamo v uradnem registru (FITO-info pri UVHVVR). Proti pršicam pomaga močan vodni curek po spodnji strani listov, v rastlinjaku pa zvišanje zračne vlage in spodbujanje naravnih sovražnikov.

Preprečevanje

Najzanesljivejše je preprečevanje. Gredico pripravimo z veliko zrelega komposta in jo, kjer je mogoče, vsako leto prerotiramo. Zalivamo enakomerno, globoko in po tleh, nikoli po listju, najbolje zgodaj zjutraj; več nasvetov je v prispevku o zalivanju. Zastirka iz slame ali pokošene trave ohranja vlago in preprečuje, da bi se listi dotikali mokrih tal.

Sadimo na sončno, zračno mesto in vzdržujemo primerno razdaljo med rastlinami, da se listje po dežju hitro posuši. V rastlinjak vstopamo čim manj takrat, ko je listje mokro, saj tako širimo spore. Izogibamo se presežku dušika, krepimo rastline z uravnoteženo prehrano in redno pregledujemo spodnjo stran listov. Če se listi sušijo kljub zalivanju, je vzrok pogosto v koreninah; takrat pomaga prispevek o uvelosti kljub zalivanju.