Popoln vodič za gojenje kumar

Ključne informacije

Kumara (Cucumis sativus) je hitro rastoča enoletnica iz družine bučnic, ki iz majhnega semena v približno dveh mesecih razvije dolgo vzpenjavo steblo s plodovi. V slovenskih vrtovih je priljubljena, ker daje pridelek vse poletje, a je hkrati zahtevna: ne prenaša mraza, slabo prenaša sušo in je nagnjena k glivičnim boleznim, kadar listje leži na tleh. Ključ do uspeha so toplo in sončno mesto, opora, humusna tla ter redno in enakomerno zalivanje.

Načrtovanje in priprava

Kumare ne marajo, da jih vrnemo na isto mesto več let zapored. Spadajo v družino bučnic, zato jih v kolobar vključimo tako, da na isto gredo pridejo šele po treh do štirih letih. V vmesnih letih tam gojimo korenovke, čebulnice ali stročnice, ki puščajo tla v boljšem stanju. Če je vrt majhen in kolobar ni mogoč, si pomagamo vsaj z menjavo tal v visoki gredi ali z gojenjem v loncih in rastlinjaku.

Pred sajenjem tla temeljito obdelamo in vgradimo zrel kompost. Kumare so požrešne, a svežega gnoja ne prenesejo; ta jih lahko celo ožge. Namesto tega nekaj tednov prej vgradimo dobro preperelo organsko snov in po potrebi uravnamo pH. Najbolje uspevajo v rahli, humusni zemlji, ki zadrži vlago, a ni zastajajoča.

Mesto izberemo na soncu in v zavetju pred vetrom. Kumare ljubijo toploto; ob hladnem vetru rast zastane, listje pa postane bolj dovzetno za bolezni. Oporo postavimo že pred sajenjem, saj kasneje korenin ne želimo poškodovati. Primerna je mreža, napeta med dvema koloma, ali vrv, privezana na steno rastlinjaka. V rastlinjaku poskrbimo za zračenje, da se listje po zalivanju hitro posuši.

Setev in vzgoja sadik

Kumare sejemo v zaprtem prostoru od aprila do maja. Semena so občutljiva na hladno, zato potrebujejo toploto okoli 25 °C; pri nižji temperaturi kalijo počasneje in pogosteje strohnijo. Sejemo jih v lončke ali sadilne plošče, približno 2 cm globoko, po eno do dve semeni na mesto. Kalitev traja pet do deset dni.

Ker kumare slabo prenašajo presajanje, jih vzgajamo v lončkih, iz katerih jih pozneje prestavimo skupaj s koreninsko grudo. Sadike so pripravljene, ko imajo dva do tri prave liste; takrat jih tudi utrdimo, da se navadijo na zunanje razmere. Prezgodnja setev se ne obrestuje, ker sadike v hladnem prostoru zastanejo in postanejo ranljive.

Kdor nima prostora za vzgojo sadik, lahko seje neposredno na prosto, a šele takrat, ko so tla dovolj topla. Neposredna setev je v osrednji Sloveniji mogoča konec maja, na Primorskem prej, v alpskih dolinah pa pogosto šele junija. Takrat rastline kalijo hitreje, a jih je treba redčiti in varovati pred polži.

Sajenje na prosto

Na prosto kumare sadimo od maja do junija, in sicer šele po zadnji slani. V osrednji Sloveniji je to običajno sredina maja, na Primorskem konec aprila ali v začetku maja, v hladnejših alpskih dolinah pa šele junija. Če sadimo prezgodaj, rastline ob hladni noči zastanejo, listje porumeni, v hujšem primeru pa mlade sadike propadejo. Za nekaj tednov jih lahko zavarujemo s tunelom ali agrokopreno.

Razmik naj bo približno 40 cm v vrsti in 100 cm med vrstami. Kumara se hitro razraste, zato pretesna zasaditev pomeni zastoj zraka in vlago na listih, kar je odprta pot za pepelasto plesen in peronosporo. Sadimo v plitve jamice, sadiko postavimo tako, da je koreninska gruda poravnana s površjem, in dobro zalijemo. Takoj po sajenju dodamo zastirko, ki ohranja vlago in preprečuje, da bi plodovi ležali na golih tleh.

Opora je pri kumarah najpomembnejši ukrep poleg zalivanja. Če rastline plezajo po mreži, listje ne leži na tleh, zrak kroži, listje se po dežju in zalivanju hitro posuši, plodovi pa ostanejo čisti. Prav zato je gojenje na opori tudi eden najučinkovitejših načinov, kako zmanjšati glivične bolezni. Stebla usmerjamo navzgor in jih po potrebi rahlo privežemo, da jih veter ne zlomi.

Nega skozi sezono

Zalivanje je pri kumarah najobčutljivejša točka. Rastlina ima plitev koreninski sistem, ki sega večinoma v zgornjih 20 do 30 cm tal, zato hitro občuti vsako sušo. Zalivamo redno in enakomerno, najbolje zgodaj zjutraj in po tleh, ne po listju. Nenadne spremembe med popolno suhostjo in premočenostjo povzročijo grenkobo, nepravilno oblikovane plodove in pokanje.

Količino vode prilagodimo vremenu in rastni fazi; v vročih dneh je potrebe več. Pomaga kapljično namakanje, ki vlago dovaja počasi in enakomerno, ter zastirka, ki zmanjša izhlapevanje. Najbolje je preveriti s prstom: če je zemlja na globini prstov suha, je čas za zalivanje. Rastlinjaku redno zračimo, saj je zatohel in vlažen zrak največji zaveznik pepelaste plesni.

Gnojenje je treba načrtovati vnaprej. Pred setvijo vgradimo zrel kompost, med obiranjem pa rastline podpiramo z rednim, a zmernim dognojevanjem, saj neprekinjeno oblikujejo plodove. Dušika ne pretiravamo; preveč ga pomeni bujno listje in manj plodov. Ob nastanku plodov je koristna večja količina kalija. Svežega gnoja ne uporabljamo, ker lahko ožge korenine.

Redno obiranje mladih plodov ni le stvar okusa, ampak je del nege. Plodove obiramo mlade in trdne, preden porumenijo ali se preveč zredijo. Če plod ostane na rastlini predolgo, rastlina preusmeri moč v njegovo zorenje in preneha nastavljati nove. Zato obiramo vsak drugi ali tretji dan, v vročini vsak dan. Pri obiranju pazimo, da stebla ne poškodujemo.

Kjer je možno, kumare gojimo v rastlinjaku ali pod tunelom, saj je tam sezona daljša in pridelek višji. V rastlinjaku poskrbimo za senčenje v najhujši poletni vročini, da listje ne ožge. Če rastline rastejo v loncih, potrebujejo večjo posodo in bolj pogosto zalivanje, ker se zemlja hitreje izsuši.

Reševanje težav

Pri kumarah velja pravilo, da je najboljše zdravilo preprečevanje. To pomeni tri stvari: opora, da listje ne leži na tleh; zalivanje po tleh, ne po listju; in zračenje, da se listje hitro posuši. S tem rastlini odvzamemo razmere, v katerih se glivične bolezni najraje razvijajo.

Bela, mokasta prevleka na listih je znak pepelaste plesni, ki se pojavi zlasti v zatohelnem rastlinjaku in ob nihanju temperature. Najprej odstranimo močno okužene liste in izboljšamo zračenje. Podobno pomembna je peronospora, ki se širi v vlažnem in hladnem vremenu; tudi tu pomagajo opora, zračenje in zalivanje po tleh. Mlade sadike lahko prizadene črna noga, zato jih ne zalivamo premočno in poskrbimo za rahla, odcedna tla.

Od škodljivcev so najpogostejše listne uši, ki se rade naselijo na mlade poganjke in na spodnjo stran listov. Ob njih se pojavijo tudi pršice, zlasti v suhem in toplem vremenu. Kemična sredstva so regulirana; vsak pripravek moramo pred uporabo preveriti v uradnem registru FITO-info, ki ga vodi UVHVVR, in upoštevati dovoljenja za posamezno kulturo. Kjer je mogoče, dajemo prednost preventivi in ročnemu odstranjevanju.

Pridelek in shranjevanje

Prvi plodovi dozorijo približno dva meseca po setvi, sezona pa traja od junija do septembra. Pričakujemo lahko 2 do 4 kg plodov na rastlino, v rastlinjaku praviloma več. Pridelek je odvisen od sorte, toplote in predvsem od tega, kako redno obiramo. Če rastline poberemo sproti, se sezona podaljša; če plodove puščamo, se hitro konča.

Sveže kumare so občutljive in ne zdržijo dolgo. Shranjujemo jih v hladilniku, v predalu za zelenjavo, kjer ostanejo trdne nekaj dni do dobrega tedna. Ne hranimo jih v bližini jabolk in drugega sadja, ki sprošča etilen, saj ta pospeši zorenje in mehčanje. Pred shranjevanjem jih ne umivamo; vlaga na površini pospeši gnitje. Več o tem je v vodniku o shranjevanju pridelka.

Najbolj znana predelava kumar so vložene kumare. Za vlaganje izbiramo mlade, trdne in sveže plodove, ki jih pred uporabo dobro operemo. Pri vlaganju v kozarce je treba upoštevati osnovna pravila higiene in pravilnega razmerja kisline, da izdelek ne postane nevaren. Kumare lahko tudi zamrznemo, a po odtajanju izgubijo hrustljavost.

Povezane vsebine

Če želite kumare gojiti skozi vse leto, si oglejte vodnik o zimski pridelavi in o izbiri rastlinjaka. Za načrt gredic so v pomoč kolobarjenje, tla in pH ter kompost. Predelava in shranjevanje ter recept za vložene kumare zaključita zgodbo od semena do kozarca.

Osnovni podatki o rastlini so zbrani na strani kumara, sezonski opomnik za setev in sajenje pa najdete v koledarju za maj.