Kumara

Cucumis sativus

Zakaj je opora pomembna

Kumare v naravi rastejo kot plezalke. Če jih pustimo po tleh, listje leži na vlažni zemlji, kar je idealno okolje za glivične bolezni, plodovi pa se umažejo in nepravilno obarvajo. Na opori se listje hitro posuši, prostor je bolje izkoriščen in obiranje je lažje.

Setev in sajenje

Kumare sejemo v lončke v aprilu ali maju, ker ne prenašajo presajanja dobro in kalijo hitro. Na prosto jih sadimo po zadnji slani, na toplo in zavetno mesto. Razmik med rastlinami naj bo okoli 40 cm, med vrstami pa okoli enega metra.

Zalivanje je ključno

Kumara ima plitev koreninski sistem, zato hitro občuti sušo. Zalivamo redno in enakomerno, najbolje v jutranjih urah in po tleh. Nenadne spremembe vlage povzročijo grenkobo in nepravilno oblikovane plodove.

Pepelasta plesen

Bela, mokasta prevleka na listih je pepelasta plesen. Pojavi se predvsem v rastlinjaku, kjer je zrak zatohel, in ob velikih nihanjih temperature. Ukrepi so najprej preprečevalni: zračenje, zalivanje po tleh, odstranjevanje okuženih listov. Sredstva so regulirana in jih uporabljamo le po preverjanju v uradnem registru.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Koruza — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Koruza daje senco in oporo, znano iz tradicionalnega skupnega gojenja.
• Fižol — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Skupaj s koruzo tvori tradicionalno kombinacijo treh sester.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Pogosto navedeno, da si ne koristita; dokazi so šibki.