Zakaj listi bučk propadejo

Zakaj listi propadejo

Ta članek govori o listih bučk. Kar zadeva cvetove in plodove, je težava drugačna in je opisana v prispevku Zakaj bučke ne rodijo, kjer so razloženi slabo opraševanje, odpadanje cvetov in pomanjkanje plodov. Tu se osredotočimo na liste, ki rumenijo, se sušijo ali uvelijo.

Listi bučk so veliki in mehki. Skozi njih rastlina žene veliko vode in hranil, zato so hkrati zelo občutljivi na vsako motnjo: napad bolezni, poškodbo korenin, pomanjkanje ali presežek vode, močno sonce in hladne noči. Propadanje listov rastline ne uniči čez noč, a če traja, se pridelek močno zmanjša, ker rastlina izgubi listno površino za fotosintezo. Zdrav videz listov je zato najboljše zagotovilo za dobro rodnost.

Pepelasta plesen

Najpogostejša bolezen listov bučk je pepelasta plesen. Prepoznamo jo po beli, mokasto podobni prevleki, ki se najprej pojavi na zgornji strani listov v obliki okroglih madežev. Kasneje se madeži združujejo, list pod njimi porumeni in se posuši. Bolezen se razvija v toplih dneh s hladnimi nočmi in visoko zračno vlago, zato je v Sloveniji najbolj prisotna od sredine poletja naprej.

Pepelasta plesen ne uniči samo listov; redči jih, s tem pa se zmanjša kakovost in količina plodov. Ker gre za glivično bolezen, se širi s sporami, ki jih veter in voda prenašata na zdrave liste. Zato obolele dele odstranimo in jih ne pustimo na gredici. Več o prepoznavanju in ukrepih je v prispevku o pepelasti plesni.

Uvelost in sušenje kljub zalivanju

Če listi uvelijo kljub rednemu zalivanju, je treba pogledati pod površino tal. Bučke imajo razmeroma plitev in razvejan koreninski sistem, ki ne prenese zastajanja vode. Na zbitih ali težkih tleh voda po zalivanju ostane v zgornjem sloju, korenine pa zaradi pomanjkanja kisika propadejo. Rastlina nato ne more sprejemati vode, čeprav je je v tleh dovolj, in listi uvelijo.

Podobno se zgodi ob preobilnem zalivanju na sicer dobri zemlji ali ob dolgotrajnem deževju. Znamenje je, da se listi povesijo, pogosto kar vsi naenkrat, tla pa so mokra. Če korenine že gnijejo, rastline ni mogoče rešiti z dodatno vodo ali gnojilom. Veliko koristi prinese izboljšana odcednost in sajenje na dvignjeno gredico; osnove so opisane v prispevku o uvelosti kljub zalivanju.

Vročina, sonce in hladne noči

V hudi vročini nad približno 32 stopinjami bučke rast upočasnijo, ob pomanjkanju vode pa zaprejo listne reže in omejijo izhlapevanje. Čez dan se listi povesijo, zvečer pa si ob zadostni vlagi opomorejo. Če suša traja več dni, se robovi in vrhnji listi začnejo sušiti, cvetovi in mladi plodovi pa odpadajo. Pomaga globoko zalivanje zgodaj zjutraj in zastirka, ki ohranja vlago v tleh.

Listi, ki so bili nenadno izpostavljeni močnemu soncu, na primer po obrezovanju ali presajanju iz sence na prosto, dobijo svetle, papirnate ožganine. Posebno občutljive so mlade rastline na začetku rasti. Nasprotna težava so hladne noči: pri temperaturah okoli 10 stopinj rast zastane, pri nižjih pa listi porumenijo in propadejo, zato so pozne saditve na prosto tvegane.

Kako ločiti vzroke med seboj

Vsak vzrok pusti svoj značilen odtis, zato si pri diagnozi pomagamo z opazovanjem.

Ključna razlika je torej v tem, ali so tla mokra ali suha in ali je na listih vidna prevleka. Če prevleke ni in so tla mokra, skoraj nikoli ne gre za pomanjkanje vode. Če so tla suha in se listi čez dan povesijo, pa dodatno zalivanje praviloma pomaga.

Kaj storiti

Ukrepamo glede na ugotovljeni vzrok. Obolele liste s pepelasto plesnijo odstranimo in jih zavržemo med odpadke, ne na kompost. Rastline ne zalivamo po listju, ampak po tleh, najbolje zgodaj zjutraj, da se listje čez dan posuši. Pri težkih tleh izboljšamo odcednost z dvignjeno gredico in organsko snovjo, pri mokrih tleh pa zalivanje za nekaj dni prekinemo.

Ob vročini in suši zalivamo globlje, a redkeje, in gredico zastremo. Če so pred nami hladne noči, rastline pokrijemo z agrokopreno. Pri okužbah z boleznimi odstranimo obolele dele, poskrbimo za zračnost in redno kolobarimo. O dovoljenih sredstvih za zaščito rastlin se pozanimamo v uradnem registru (FITO-info pri UVHVVR); doma in v vrtu dajemo prednost preventivnim, mehanskim in biološkim ukrepom.

Preprečevanje

Najboljše zagotovilo za zdrave liste so dobra tla in ustrezna lega. Bučkam pripravimo globoko, zrahljano gredico z zrelim kompostom, ki dobro odvaja odvečno vodo. Sadimo na prostor, kjer dobijo sonce večino dneva, vendar z dovolj razdalje med rastlinami, da se listje po dežju hitro posuši.

Zalivamo enakomerno in po tleh, z odležano vodo; o pravem načinu je več v prispevku o zalivanju. Zastirka iz slame ali pokošene trave ohranja vlago, hkrati pa preprečuje, da bi se listi dotikali mokrih tal in da bi dež izpodbijal zemljo. Vsako leto kolobarimo in se izogibamo gnojenju s preveč dušika, ki daje bujne, a boleznim bolj izpostavljene liste. Redno pregledujemo rastline in že prve madeže obravnavamo kot opozorilo.