Blitva

Beta vulgaris var. cicla

Kje bo uspevala

Blitva je ena najbolj hvaležnih listnatih zelenjadnic na domačem vrtu. Uspeva na soncu, prenese pa tudi rahlo polsenco, kjer je listje nekoliko mehkejše. Najbolje se počuti na globokih, zmerno vlažnih in humusnih tleh, ki vsebujejo dovolj organske snovi. Težka, zbita ali zastajajoča tla ji ne ustrezajo, saj korenine segajo precej globoko.

Glede kislosti je prilagodljiva in uspeva pri pH od približno 6,0 do 7,5. Ker je sorodnica morske pese, prenaša tudi rahlo zasoljena tla, kar je lahko koristno ob obali, ni pa to pogoj za uspeh.

V Sloveniji jo gojijo po vsej državi. Na Primorskem raste skoraj vse leto, v celinskih krajih in hladnejših alpskih dolinah pa je rast počasnejša in sezona krajša. Zaradi velikosti je primerna tudi za večje lonce in posode na balkonu.

Setev in sajenje

Blitva kali razmeroma hitro. Sejemo jo neposredno na gredico, ko se tla ogrejejo na približno 8 do 10 stopinj, kar v osrednji Sloveniji pomeni konec marca ali začetek aprila. Na Primorskem je to mogoče že marca, v višjih legah in alpskih dolinah pa šele po zadnji slani, ki je tam lahko še sredi maja.

Seme položimo približno 2 centimetra globoko, v vrstah pa pustimo 40 centimetrov. Ker seme pogosto vsebuje več kalčkov v enem skupku, je treba sadike redčiti; za trajno razdaljo v vrsti 25 do 30 centimetrov. Redčenje je pomembno, ker pretesne rastline dajo drobne liste in so bolj dovzetne za bolezni.

Blitvo lahko vzgojimo tudi iz sadik. Sejemo jo v zaprtem prostoru, presajamo pa od aprila do junija. Presajanje prenaša dobro, če sadike niso prestare in če jih po sajenju dobro zalijemo.

Nega skozi sezono

Blitva ima globlje korenine kot špinača, zato prenese krajšo sušo bolje, a za mehke in nežne liste potrebuje enakomerno vlago. Zalivamo ob koreninah; močenje listja v večernih urah spodbuja glivične bolezni.

Gnojimo z zrelim kompostom spomladi. Dušik pospeši rast listja, a pretiravanje ni dobro, ker listi kopičijo nitrate. Kadar rastlina požene cvetno steblo, ga odstranimo, saj se s tem obiranje podaljša.

Blitva je dvoletnica. V prvem letu oblikuje listno rozeto, v drugem požene cvet in seme. Takrat so listi bolj trdi in grenki, zato jo običajno poberemo v prvem letu.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejša težava je listna pegavost, ki se razširi v vlažnem in toplem vremenu. Pojavi se kot okrogle pege s temnim obročem. Priporočljivo je odstraniti obolele liste in poskrbeti za zračenje gredice.

Polži so najhujši škodljivec mladih rastlin, zlasti v deževnem obdobju, listne uši pa se pojavijo na mladih poganjkih. Kemičnih pripravkov ne navajamo; če je ukrep nujen, je treba uporabiti le sredstva iz uradnega registra FITO-info pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Pridelek in shranjevanje

Liste trgamo postopoma, enega za drugim, srce pa pustimo, da rastlina raste dalje. Tako lahko blitva rodi od junija do novembra, dokler je ne ustavi huda zmrzal. Pridelek je od 2 do 4 kilograme na kvadratni meter, odvisno od tal, zalivanja in tega, kako dolgo ostane v rabi.

Sveže liste shranimo v hladilniku, ovite v vlažno krpo, za nekaj dni. Za zimo jih blanširamo in zamrznemo. Pri sušenju in vlaganju velja običajna previdnost: čista posoda, ustrezna obdelava in shranjevanje na hladnem. Zaradi nitratov so listnate zelenjadnice primernejše za sprotno rabo kot za dolgotrajno shranjevanje na toplem.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Čebula — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Pogosto navedena kombinacija; vonj čebule naj bi odvračal škodljivce. Trdnih dokazov za takšno zaščito ni.