Jajčevec

Solanum melongena

Kje bo uspevala

Jajčevec je toploljubna razhudnikovka in v Sloveniji na prostem redko uspe brez zaščite. Potrebuje dolgo, toplo poletje, zato ga večinoma sadimo v rastlinjak ali pod tunel. Na prostem lahko uspe le na najbolj sončnih, zavetnih legah Primorske, kjer poletje traja dolgo. Potrebuje sonce ves dan, rahla, humusna tla in redno vlago. Zelo je občutljiv na nizke temperature: že temperature pod 10 stopinj ustavijo rast, zmrzal pa rastlino uniči. Zato je treba sadike presaditi šele, ko so tla in noči dovolj tople. Na isto mesto ga ne sadimo več let zapored, saj se v tleh kopičijo bolezni.

Setev in sajenje

Jajčevec vzgajamo iz sadik, saj setev na prostem v našem podnebju ni zanesljiva. Sejemo ga v zaprto že februarja ali marca, semena pa položimo plitvo, le približno pol centimetra globoko, ker potrebujejo svetlobo in toploto za kalitev. Kali od 8 do 14 dni pri temperaturi okoli 24 stopinj. Sadike presadimo maja ali junija, ko mine nevarnost mraza, in sicer v vrste, ki so 60 cm narazen, s 50 cm med rastlinami. Pred presajanjem jih privajamo na sonce in zunanji zrak. V rastlinjaku poskrbimo za zračenje v vročih dneh, da se cvetovi ne pregrejejo in ne odpadejo.

Nega skozi sezono

Jajčevec potrebuje stalno vlago, a tla morajo biti odcedna. Najbolje je zalivanje po tleh, ker mokro listje spodbuja bolezni. Rastlina je požrešna in ji prija dodatek komposta ali zrelega gnoja, vendar ne v presežku. Visoke sorte so obremenjene s plodovi, zato jih privežemo na oporo. V času cvetenja in nastavljanja plodov je pomembno, da rastline ne trpijo suše, saj se sicer plodovi slabo razvijejo. V rastlinjaku skrbimo za zračnost in odstranjujemo spodnje liste, da se zrak giblje in se zmanjša nevarnost bolezni.

Bolezni in škodljivci

Najpogostejši škodljivec je koloradski hrošč, ki se loti tudi jajčevca, saj so vse razhudnikovke zanj privlačne. Listne uši in pršice so pogoste v toplem in zatohem okolju rastlinjaka. Od bolezni se pojavlja pepelasta plesen, ki jo spodbujata zatohen zrak in nihanje temperature. Pomembno je izogibanje preveliki vlagi, redno zračenje, odstranjevanje okuženih listov in kolobarjenje. Hrošče in njihove ličinke največkrat pobiramo ročno. Sredstva uporabimo le, kadar je to nujno, in jih izbiramo iz uradnega registra FITO-info ob upoštevanju karenc.

Pridelek in shranjevanje

Jajčevec pobiramo, ko je plod dovolj velik, a še z gladko in bleščečo kožo. Prezreli plodovi postanejo trdi in grenki, rastlina pa neha nastavljati nove. Plodove odrežemo s pecljem, podobno kot papriko. Redno obiranje pospešuje nov cvet in podaljša pridelek. Svež jajčevec ne prenaša dolgega skladiščenja; pri sobni temperaturi ovene, zato ga hranimo v hladilniku in porabimo v nekaj dneh. Za daljše obdobje ga lahko spečemo ali narežemo in zamrznemo. Pri peki in predelavi upoštevamo običajna pravila higiene, jedi iz jajčevca pa vedno dobro toplotno obdelamo.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

• Fižol — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Stročnice v mešani gredici vežejo dušik in ne tekmujejo za isti prostor na koreninah, zato so pogosta spremljevalna rastlina.
• Krompir — Slaba soseda, raven dokazov: verjetno. Obe sta razhudnikovki in si delita nekatere škodljivce ter talne bolezni. Skupno sajenje poveča nevarnost, da se težave prenesejo z ene na drugo.