Timijan
Timijan je nizka, gosta trajnica z drobnimi listi in močnim vonjem. Najbolje uspeva na soncu, na revnejših, peščenih in kamnitih tleh, kjer se ne zadržuje voda. Je odlična začimba in čajno zelišče, hkrati pa skromna rastlina, ki ji najbolj škodita zastajanje vode in zimski mraz brez snežne odeje.
Kratek odgovor
Timijan je nizek, zimzelen trajni polgrm, ki najbolje uspeva na soncu, na suhih in kamnitih, dobro odcednih tleh. Sejemo ga od marca do maja, liste pa obiramo od maja do oktobra. Ne prenaša zastajanja vode, zato ga sadimo na dvignjeno gredo ali v lonec.
Thymus vulgaris
Zakaj gojiti timijan
Timijan je nizek, gost polgrm z drobnimi, trdimi listi in močnim, prijetnim vonjem. Izvira iz sušnih, kamnitih rastišč Sredozemlja, zato se najbolje počuti na soncu, na revnejših in dobro odcednih tleh s pH od 6,0 do 8,0. Je trajnica in na primernem mestu ostane več let.
Je eno najbolj uporabnih zelišč: sveže ali sušene liste dodajamo mesu, zelenjavi in nadevom, pripravek pa je priljubljen tudi kot čaj za dihala. Poleg tega je čebelam zelo privlačen, ko drobno cvete. Na vrtu je skromen, a ne odpusti napak pri tleh.
Setev in sajenje
Timijan sejemo v zaprtem marca in aprila ali na prosto maja. Semena so zelo drobna, zato jih položimo le približno 0,3 cm globoko in jih le rahlo pritisnemo ob tla, brez debelega zasipa. Kalijo počasi, od štirinajstih dni do treh tednov pri temperaturi okoli 18 °C. Zanesljiveje uspemo s kupljenimi sadikami ali z delitvijo uveljavljenega grma.
Na prosto ga sadimo maja, ko ni več nevarnosti slane, na razdaljo 25 cm v vrsti in 35 cm med vrstami. Ključno je, da je mesto odcedno in sončno. Na težkih tleh si pomagamo s peskom, kamenčki in dvignjeno gredo; v loncu uporabimo propusten, peščen substrat z odprtinami na dnu.
Rez in nega
Timijan obrezujemo po cvetenju, da ostane gost in ne razpade. Odrežemo približno tretjino poganjkov, nikoli pa ne zarežemo v star, gol les, ker ta slabo požene. Spomladi odstranimo pozimske suhe dele. Vrhove med sezono odščipnemo sproti, kar spodbuja razvejanje.
Zalivanje naj bo skopo in po tleh; timijan ob stalni mokroti zboli za koreninsko gnilobo. Na suhem in vročem mestu se lahko pojavijo pršice, na mladih poganjkih pa listne uši. Pomaga redčenje rastlin, da zrak kroži, ter odstranitev napadenih delov. Konkretnih pripravkov ne navajamo; dovoljena sredstva preverimo v uradnem registru.
Zima, lonec in uporaba
Timijan je najobčutljivejši na zimsko vlago in na mraz brez snežne odeje. Na odcednem, sončnem mestu prezimi dobro, na golih tleh z izmeničnim zmrzovanjem in odtajanjem pa rad propade. Zato ga jeseni rahlo zastremo z listjem ali kompostom in poskrbimo, da voda ne zastaja.
V loncu timijan lepo uspeva, saj mu lažje zagotovimo propustno zemljo in suho mesto; pozimi ga umaknemo pred močno zmrzaljo. Liste obiramo od maja do oktobra, najbolje tik pred cvetenjem. Naberemo jih zjutraj, porabimo sveže ali posušimo v senci in shranimo v tesno zaprto posodo.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Kapusnice — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Timijan se pogosto sadi ob zelje in cvetačo, ker naj bi odvračal škodljivce. Raba je ljudska, zato je ne navajamo kot preverjeno zaščito.
- Jagoda — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Podobno velja ob jagodi. Sadimo ju v zadostnem razmiku, da zrak kroži in da se vlaga ne zadržuje med rastlinami.
Pogosta vprašanja
Kdaj sejemo timijan?
Sejemo ga v zaprtem marca in aprila ali neposredno na prosto maja. Semena so drobna, zato jih položimo zelo plitvo, le približno 0,3 cm globoko. Kalijo počasi, od štirinajstih dni do treh tednov pri temperaturi okoli 18 °C. Na prosto ga presadimo maja, ko ni več slane.
Zakaj timijan propade pozimi?
Najpogosteje zaradi kombinacije mraza in vlage. Timijan dobro prezimi, kadar je pokrit s snegom, slabše pa na golih tleh z izmeničnim zmrzovanjem in odtajanjem. Zato ga sadimo na odcedno, sončno mesto in jeseni rahlo zastremo. V loncu ga umaknemo pred močno zmrzaljo.
Ali timijan potrebuje veliko vode?
Ne, timijan je rastlina sušnih, kamnitih rastišč in potrebuje malo vode. Redno zalivanje mu bolj škodi kot koristi, saj ob stalni mokroti korenine zbolijo. Zalivamo le ob dolgotrajni suši in vedno po tleh, v loncu pa šele, ko se zemlja opazno posuši.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo zelenjadnic in zelišč, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo rastlin in dovoljena fitofarmacevtska sredstva, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin