Facelija
Facelija je hitro rastoča enoletnica s pernatimi listi in modro-vijoličnimi cvetovi, ki obilno medijo. Zaradi gostega sklopa ni križnica in ne deli bolezni z zelenjadnicami, zato je priljubljena v kolobarju in na robovih vrtov.
Kratek odgovor
Facelija je med najboljšimi rastlinami za opraševalce in zelo dobro prekrije tla. Sejemo jo od aprila do julija v plitve vrste, pokosimo pa pred cvetenjem ali po njem. Ni križnica, zato je v kolobarju varna.
Phacelia tanacetifolia
Zakaj je facelija posebna
Facelija (Phacelia tanacetifolia) izvira iz suhih predelov Severne Amerike, v Evropi pa je postala ena najbolj cenjenih medovitih in zelenih gnojilnih rastlin. Ima pernate liste in modre do vijolične cvetove, sestavljene v značilne spirale. Zaradi hitre rasti, gostega sklopa in skromnih zahtev je priljubljena tako pri čebelarjih kot pri vrtnarjih.
Setev
Sejemo jo na prostem od aprila do julija. Semena polagamo plitvo, približno centimeter globoko, v vrste petindvajset centimetrov narazen, v vrsti pa pustimo okoli petnajst centimetrov. Kalitev traja od sedem do štirinajst dni. Facelija ne prenaša hude zmrzali, zato jo jeseni sejemo le, dokler so tla topla. Najbolje uspeva na soncu, na srednje težkih in dobro odcednih tleh.
Opraševalci in med
Facelija velja za eno najboljših medovitih rastlin zmernega pasu. Cveti postopoma in dolgo, zato čebele in čmrlji ob njej vztrajajo več tednov. Zaradi tega je dragocena v času, ko je druge paše malo. Opraševalci, ki jih privabi, koristijo tudi sosednjim vrtninam, saj obiskujejo še njihove cvetove. Zato jo radi sejemo ob robove gredic in v cvetoče pasove.
Zeleno gnojilo in kolobarjenje
Gost sklop facelije zasenči plevel, korenine pa rahljajo zgornji sloj tal. Pokosimo jo, preden seme dozori. Masa, ki jo vgradimo v tla ali pustimo na površini, hitro razpade in obogati tla z organsko snovjo. Ker ni križnica, ne deli bolezni z zelenjadnicami in je v kolobarju varna. Prav zato je pogosto priporočena kot predposevek pred zahtevnimi križnicami.
Omejitve in pozornost
Facelija ni rešitev za vsako gredo. Na zelo težkih, zbiteh in premočenih tleh se slabo uveljavi, prav tako v gostem sklopu trav. Obilna setev lahko zasenči manjše vrtnine, zato jo v mešanih posevkih sejemo redkeje. Če jo pustimo, da seme dozori, se zaseje sama; na naslednjih gredah jo zato obravnavamo kot morebiten plevel in jo pravočasno pokosimo.
Poleg tega facelija ni primerna za setev v senci ali na zelo kislih tleh, kjer se razvije slabo. Ker hitro raste, lahko v mešanem posevku prekrije počasnejše vrtnine; zato jo v takih primerih sejemo redkeje ali po spravilu. Pred setvijo gredo le površinsko obdelamo, saj globoka obdelava ni potrebna.
Bolezni in škodljivci
Facelija je razmeroma odporna in bolezni pri njej redko povzročijo večjo škodo. Najpogosteje jo prizadenejo črna noga ob gosti setvi in premočenih tleh ter gniloba korenin na slabo odcednih gredah. Od škodljivcev so najbolj nadležni polži, ki objedo mlade rastline takoj po vzniku, in listne uši. Pomaga zračna setev, redno pregledovanje in odstranjevanje obolelih delov.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Ajda — Dobra soseda, raven dokazov: verjetno. Obe dobro prekrivata tla in privabljata opraševalce; skupaj tvorita cvetoč pas, ki je v korist koristnim žuželkam.
- Zelo agresivne trave — Slaba soseda, raven dokazov: ljudska trditev. V gostem sklopu trav se facelija slabo uveljavi; gredo je treba pred setvijo vsaj površinsko očistiti.
Pogosta vprašanja
Zakaj je facelija tako cenjena pri čebelarjih?
Ker obilno cveti in dolgo medijo. Cvetovi so sestavljeni v spirale in oddajajo nektar, ki privablja čebele, čmrlje in druge opraševalce.
Ali je facelija križnica?
Ne. Spada med drugo in ne deli bolezni z zeljem ali drugimi križnicami, zato je v kolobarju varna in primerna tudi pred križnicami.
Kdaj facelijo pokosimo?
Pred dozoretjem semena, običajno osem do deset tednov po setvi. Če jo pustimo, da seme dozori, se zaseje sama in postane plevel na naslednjih gredah.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo poljščin, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Agrometeorološki podatki in opozorila, Agencija Republike Slovenije za okolje