Žajbelj
Žajbelj je zimzelen polgrm z aromatičnimi, sivo-zelenimi listi, ki jih uporabljamo sveže ali sušene. Je trajnica, ki najbolje uspeva na soncu in na dobro odcednih tleh, saj ob stalni mokroti hitro gnije. Z rednim obrezovanjem ostane gost in lepo oblikovan, v hladnejših legah pa potrebuje zimsko zaščito.
Kratek odgovor
Žajbelj je trajen zimzelen grmiček, ki mu ustrezajo sonce in dobro odcedna, peščeno-ilovnata tla. Sejemo ga v zaprtem marca in aprila, na prosto maja. Liste obiramo od maja do oktobra, najbolje pred cvetenjem. Ob mokri nogi rad gnije, zato poskrbimo za odcednost in zimsko zaščito v hladnejših legah.
Salvia officinalis
Zakaj gojiti žajbelj
Žajbelj je zimzelen polgrm z gostimi, sivo-zelenimi listi in drobnimi vijoličastimi cvetovi, ki jih obiščejo čebele. Je trajnica, zato na vrtu ostane več let, če mu privoščimo ustrezno mesto. Najbolj mu ustrezata sonce in dobro odcedna, peščeno-ilovnata tla s pH od 6,0 do 7,5. Na senčnem in stalno vlažnem mestu se slabo razvija in rad propade.
Listi imajo značilen močan, rahlo grenak vonj. Sveže jih uporabljamo v kuhinji, zlasti ob mesu in zelenjavi, posušene pa za čaj. Ker gre za trajnico, se vložek v eno rastlino povrne več let.
Setev in sajenje
Žajbelj sejemo v zaprtem marca in aprila, približno 0,5 cm globoko. Kalitev je počasna in lahko traja od deset dni do treh tednov, pri temperaturi okoli 18 °C. Ker je iz semen rast počasna, mnogi raje kupijo mlade sadike ali grmiček razmnožijo s potaknjenci.
Na prosto ga presadimo maja, ko ni več nevarnosti pozne slane. Razmik naj bo 40 cm v vrsti in 50 cm med vrstami, da se grmiček lahko razraste in da zrak kroži med poganjki. Najpomembnejše pri sajenju je odcedno mesto: na težkih glinastih tleh izboljšamo tla s peskom in kompostom ali ga posadimo na dvignjeno gredo.
Rez in nega
Žajbelj redno obrezujemo, da ostane gost in ne razpade. Spomladi odstranimo suhe in poškodovane poganjke, čez sezono pa vrhove odščipnemo sproti ob obiranju. Po cvetenju lahko rastlino obrežemo nekoliko nižje, a nikoli v star, gol les, ker ta rad ne požene več.
Zalivamo zmerno in po tleh, ne po listih, saj vlaga na listju spodbuja pepelasto plesen. V gostem, slabo prezračenem grmu se ta pojavi kot belkast sloj; pomaga redčenje in odstranitev okuženih delov. Ob premočenih tleh grozi koreninska gniloba, zato je odcednost najboljši ukrep.
Zima, lonec in uporaba
V hladnejših legah žajbelj jeseni zaščitimo: okoli korenin nasujemo zastirko iz listja ali komposta in grmiček pokrijemo z vejami. Najbolj mu škoduje zimska vlaga, ne sam mraz. V loncu ga imamo predvsem v hladnejših krajih, kjer ga jeseni umaknemo v svetel in hladen, a ne zmrznjen prostor.
Liste obiramo od maja do oktobra, najbolje pred cvetenjem. Naberemo jih zjutraj, porabimo sveže ali posušimo v senci na zračnem mestu. Suhi listi morajo biti popolnoma suhi, sicer se v posodi razvije plesen.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Korenje — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. V tradicionalnem vrtnarjenju žajbelj pogosto sadimo ob korenje in druge korenovke. Raba je ljudska, zanesljivega učinka pa ne obljubljamo.
- Kapusnice — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Podobno velja ob zelju in cvetači. Sadimo jih v zadostnem razmiku, ker gosto rastje spodbuja plesen.
Pogosta vprašanja
Kdaj sejemo in sadimo žajbelj?
Sejemo ga v zaprtem marca in aprila, približno 0,5 cm globoko, pri temperaturi okoli 18 °C. Kalitev traja od deset dni do treh tednov. Na prosto ga presadimo maja, ko ni več nevarnosti slane, na razdaljo 40 cm v vrsti in 50 cm med vrstami.
Zakaj žajblju gnijejo korenine?
Najpogosteje zaradi zastajanja vode. Žajbelj ima raje sušnejša, dobro odcedna tla in ob stalni mokroti korenine zbolijo. Pomaga odcedna, peščena ilovica, dvignjena greda, v loncu pa kakovostna substrat in posoda z odprtinami na dnu.
Kako žajbelj prezimi?
V toplejših legah prezimi brez posebne nege, v hladnejših pa grmiček zaščitimo z zastirko iz listja ali komposta okoli korenin in ga pokrijemo z vejami. Zimska vlaga je zanj nevarnejša od mraza, zato poskrbimo, da voda ne zastaja. Spomladi odstranimo poškodovane poganjke.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo zelenjadnic in zelišč, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Varstvo rastlin in dovoljena fitofarmacevtska sredstva, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin