Mravlje
Formicidae
Kratek odgovor
Mravlje v vrtu same po sebi delajo malo škode. Težava je predvsem v tem, da gojijo listne uši zaradi medene rose in jih varujejo pred pikapolovicami in drugimi plenilci. Zato najprej obravnavamo listne uši, šele nato morebitno gnezdo, pri tem pa ne zastrupljamo okolice.
Simptomi
- Gneče listnih uši na vršičkih in mladih listih
- Lepljiv, sladek izloček na listih in pod rastlino
- Mravlje, ki se vzpenjajo po steblih k ušem
- Rovi in kupčki zemlje med koreninami v gredici
- Mravlje, ki branijo uši pred plenilci
Vzroki in pogoji
- Medena rosa listnih uši je hrana za mravlje
- Suha, topla tla in zatišni položaji gnezda
- Gosta rast in obilica mladih poganjkov
- Blizu gnezda rastoče jagode, fizol ali ribez
Kako prepoznati
Mravlje prepoznamo po vrsti, ki se vzpenja po steblih, in po gnezdu, ki je pogosto pod kamnom, desko ali ob robu grede. Ključna je povezava z ušmi: kjer je veliko mravelj, so pogosto tudi listne uši, ki jih selijo in varujejo. Gnezdo brez uši pomeni veliko manjšo škodo.
Preprečevanje
- Redno pregledujte mlade poganjke in spodnjo stran listov
- Preprečite gnezdenje pod kamni, deskami in ob robovih gredic
- Vzdržujte zračno rast brez presežka dušika
- Spodbujajte naravne sovražnike listnih uši z raznolikim cvetjem
Ukrepi
Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.
- Preprečevanje: Redno opazujte rastline in prepoznajte gnezdo ter povezavo z ušmi
- Mehanski ukrep: Najprej obravnavajte listne uši: močan curek vode in odstranitev napadenih vršičkov
Brez uši mravlje izgubijo glavni vir hrane in dejavnost se pogosto zmanjša sama. - Mehanski ukrep: Šele nato odstranite gnezdo in uporabite mehanske ovire okoli rastlin
Ovire namestite tako, da ne poškodujejo lubja in ne ujamejo drugih živali. - Biološki ukrep: Spodbujajte pikapolovice, plenilske osice in trepetavke
- Sredstvo za varstvo rastlin: Sredstva proti mravljam uporabite le izjemoma in po preverjanju v registru
Sredstva se v Sloveniji uporabljajo skladno z registrom (FITO-info, UVHVVR). Poseg v okolico gnezda ni priporočljiv, saj prizadene tudi koristne žuželke in talne organizme.
Kaj mravlje v vrtu počnejo
Mravlje so v vrtu koristne: rahljajo tla, odstranjujejo odmrle žuželke in pospešujejo razgradnjo organskih ostankov. Škodo naredijo posredno. Na vrhove poganjkov pogosto naselijo listne uši, jih selijo na mlade liste in jih branijo pred pikapolovicami, plenilskimi osicami in trepetavkami. V zameno dobijo medeno roso, sladek izloček, s katerim se hranijo. Zato gnezdo mravelj pogosto sovpada z veliko kolonijo listnih uši.
V gostih nasadih jagod, fizola in ribeza se to pokaže kot gneče uši na vršičkih in kot lepljivi listi. Če obravnavamo le mravlje, se uši hitro vrnejo, saj jih mravlje iz okolice znova naselijo.
Mravlje uši tudi aktivno ščitijo: gnezda pogosto uredijo tik pod rastlinami, po katerih se vzpenjajo, in ob nevarnosti napadejo plenilce. Na ta način se kolonija uši ohrani tudi takrat, ko bi jo vreme ali sovražniki sicer uničili. Prav zato je povezava med mravljami in ušmi najpomembnejši del te zgodbe.
Kako ukrepati po vrsti
Najprej se lotimo listnih uši, ne mravelj. Močan curek vode odplakne kolonije z mladih poganjkov, odstranimo pa tudi najbolj napadene vršičke. Spodbujamo naravne sovražnike z raznolikim cvetjem med gredicami. Ko uši ni več, mravljam vzamemo glavni vir hrane in dejavnost se pogosto zmanjša sama.
Šele nato se posvetimo gnezdu. Če je v gredici ali pod kamenjem, ga previdno odstranimo in rastline po potrebi presadimo. Mehanske ovire, kot so lepljivi pasovi okoli debel ali posode z vodo okoli sadik, preprečijo, da bi mravlje prišle do rastlin. Namestimo jih tako, da ne poškodujejo lubja in ne ujamejo drugih živali.
Pomembno je, da ukrepamo v pravem vrstnem redu in ne obratno. Če najprej uničimo gnezdo, uši ostanejo brez varstva, a jih je običajno že toliko, da se širijo naprej. Če najprej zmanjšamo uši, mravlje izgubijo hrano in veliko manj jih ostane na rastlinah.
Česa se izogniti
Ne zastrupljamo okolice gnezda. Sredstva proti mravljam pogosto prizadenejo tudi koristne žuželke in druge talne organizme, zato jih uporabimo le, kadar je to res nujno, in samo po navodilih iz uradnega registra. Pomembno je tudi, da mravelj ne prenašamo na druge dele vrta, saj s tem težavo le premaknemo.
Ob obilici listnih uši preverimo, ali so mravlje res vzrok, ali pa uši prihajajo od kod drugod. Pri odpravljanju gnezda velja biti potrpežljiv in previden. Gnezdo ob zidu ali pod tlakovci je najbolje pustiti na miru, če rastlin ne ogroža, saj mravlje opravljajo tudi koristno delo v tleh. V praksi je red, brez presežka dušika in z dovolj naravnih sovražnikov, najbolj zanesljiva dolgoročna rešitev. Uspeha ne moremo obljubiti vnaprej, saj je odvisen od leta, vremena in stanja v vrtu.
Napada
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za varstvo rastlin, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Republika Slovenija