Ribez

Ribes rubrum

Izbira mesta in sorte

Ribez je med sadnimi grmi eden najbolj prilagodljivih. Uspeva na soncu in v polsenci, prenese nekoliko težja in vlažna tla, le popolnoma sušnih leg ne mara. Najbolje rodi na soncu; v senci da manj in bolj kislih plodov. Tla naj bodo humusna, zmerno vlažna in odcedna, s pH med 6 in 7.

Poznamo rdeči, beli in črni ribez. Rdeči in beli spadata v isto vrsto in rodita na vejah, starih dve do tri leta; črni ribez je druga vrsta in rodi predvsem na lanskih poganjkih, zato ga obrezujemo drugače. Cvetovi so občutljivi na pozno spomladansko slano, kar je pri nas na hladnejših legah pogost vzrok za izpad pridelka.

Sajenje

Sadimo jeseni, oktobra in novembra, ali zgodaj spomladi v marcu. Rdeči ribez sadimo za razliko od sadnega drevja nekoliko globlje, kot je rastel v loncu, ker tako požene dodatne korenine in se grm bolje zasidra. Posajenim rastlinam veje takoj močno skrajšamo, na dve do tri oči nad tlemi, da spodbudimo razvoj močnih poganjkov iz tal.

Razmik med grmi je približno en meter, med vrstami pa meter in pol. Po sajenju zalivamo redno, dokler se grm ne ukorenini. Ribez opore praviloma ne potrebuje, saj se grm razraste in drži sam; v vetrovnih legah mlado rastlino za prvo leto le privežemo na kol, da je veter ne izruje.

Rez in nega

Ribez oblikujemo v grm z osmimi do dvanajstimi glavnimi vejami različnih starosti. Rdeči ribez rodi na kratkih rodnih vejicah na dve do tri leta starih vejah, zato redna pomladitev ohranja rodnost. Vsako zimo pred brstenjem odstranimo najstarejše, štiri leta in starejše veje ter najšibkejše in pokončne poganjke, ki rastejo v sredino grma. Pustimo mešanico vej različnih starosti, da grm hkrati obnavlja in rodi. Pri črnem ribezu pustimo več mlajših poganjkov iz tal, saj rodi na lanskem lesu.

Gnojimo jeseni z zrelim kompostom in spomladi zmerno s kalijem, ki ga plodovi potrebujejo. Zastirka ohranja vlago in zavira plevel. V suši zalivamo, najbolj v času zorenja plodov, saj pomanjkanje vode zmanjša količino in velikost jagod.

Bolezni in škodljivci

Listna pegavost se kaže kot temnejše pege na listih in v vlažnih letih povzroči pretirano odpadanje listja. Pepelasta plesen dela bele, moknate prevleke na mladih poganjkih in listih, še posebej v pregostem grmu. Listne uši se naselijo na vršičke in prenašajo tudi viruse, prsice pa delajo drobne svetle pike ter zavirajo rast.

Ukrep je najprej preprečevalni: zračna saditev, redna rez, odstranjevanje odmrlih in močno okuženih vej. Za morebitna dovoljena sredstva in karenco preverimo register FITO-info pri UVHVVR. Zrele plodove radi obirajo tudi ptiči, zato je smiselno uporabiti mrežo.

Pridelek in shranjevanje

Obiramo od junija do avgusta, odvisno od sorte. Grozde režemo škarjami, ko so plodovi enakomerno obarvani, saj po obiranju ne dozorijo veliko. Pridelek se z leti veča; grm, star tri do štiri leta, daje nekaj kilogramov, dobro negovan in poln pa tudi več.

Rdeči ribez je bogat s pektinom, zato je odličen za marmelade in želeje, iz njega pa pripravljamo tudi sok in sirupe. Svež zdrži v hladilniku nekaj dni, dlje pa v zamrzovalniku. Pri predelavi upoštevamo higieno: čisto orodje, oprano sadje in pravilno očiščeni kozarci. Soku, ki ga ne pasteriziramo, dodamo konzervans ali ga shranimo v hladilniku in porabimo hitro, saj se sicer rad pokvari.