Voluhar

Simptomi

• Rastline nenadoma ovenijo, čeprav je zemlja vlažna
• Obgrizeni koreninski plodovi in gomolji s sledmi zob
• Luknje v tleh brez izkopanega materiala ob vhodu
• Ozke, plitve gazi v travi med gredicami
• Obgrizeno lubje mladih jablan tik nad tlemi

Vzroki in pogoji

• Nepokošena trava, listje in drug rastlinski pokrov, ki dajejo hrano in kritje
• Gosta populacija na površinah brez naravnih sovražnikov
• Mlada drevesa brez zaščite debla
• Vlažna, rahla tla z obilico korenin

Kako prepoznati

Najzanesljivejši znak so luknje brez izkopane prsti: krtica ob vhodu pusti kup zemlje, voluhar pa luknjo le odpre in jo skrije pod površino. Ob tem so v travi vidne ozke gazi, pod deskami in ovirami pa rovi z rastlinskimi ostanki. Od miši in polhov ga ločimo po obliki rovov in po škodi na koreninah.

Preprečevanje

• Redno kosite travo in odstranjujte odpadlo listje okoli gredic in dreves
• Mlada drevesa zaščitite z mrežo ali trdimi cevmi okoli debla
• Gredice in sadike obdajte z ovirami, ki segajo globoko v tla
• Ohranjajte odprte površine, dostopne ujedam in drugim plenilcem

Ukrepi

Vrstni red ukrepov je vedno enak: najprej preprečevanje in mehanski ukrepi, šele nato biološki in sredstva.

1. Preprečevanje: Vzdržujte kratko pokošeno travo in čistino okoli gredic
2. Mehanski ukrep: Namestite zaščitno mrežo ali cevi okoli debel in vzdolž gredic
   Mreža mora segati pod raven, do katere sežejo rovi.
3. Mehanski ukrep: V aktivne rove postavite lovilne pasti in jih redno pregledujte
4. Biološki ukrep: Spodbujajte naravne sovražnike: ujede, lisice in mačke
5. Sredstvo za varstvo rastlin: Šele izjemoma posezite po dovoljenih sredstvih iz uradnega registra
   Sredstva se v Sloveniji uporabljajo skladno z registrom (FITO-info, UVHVVR). Ker so nespecifična, jih uporabimo le, kadar je poseg nujen, strogo po navodilih in nikoli tam, kjer bi bila izpostavljena druga divjad.

Kdaj je voluhar res težava

Voluhar ni miš, čeprav mu je podoben. Živi v plitvih rovih v tleh in na zelenih površinah, kjer se hrani predvsem z rastlinsko hrano: koreninami, gomolji, čebulicami in lubjem mladih dreves. Na vrtu postane opazen takrat, ko rastline nenadoma ovenijo, čeprav je zemlja vlažna, ali ko pri krompirju in korenju naletimo na izjedene dele plodov. V sadovnjaku je najnevarnejši pozimi, ko obgrize lubje tik nad tlemi in drevo obsodi na propad.

Posamezen voluhar malo škode ne pomeni. Težave se pojavijo, ko se populacija namnoži, kar se zgodi predvsem tam, kjer je veliko nepokošene trave, listja in drugega rastlinskega pokrova. Ta pokrov jim daje hrano in skrivališče pred ujedami, mačkami in lisicami. Zato je urejeno okolje okoli gredic in dreves prvi in najpomembnejši ukrep.

Kako prepoznamo voluharja

Najzanesljivejši znak so luknje v tleh brez izkopanega materiala. Krtica ob vhodu pusti kup zemlje, voluhar pa luknjo le odpre in zemljo odnese pod površino. Ob tem so vidne tudi ozke, plitve gazi v travi, po katerih se premika. Če dvignemo desko ali večjo oviro, ki je dalj časa ležala na tleh, pogosto najdemo rove in rastlinske ostanke.

Na gredicah se škoda pokaže kot obgrizeni koreninski plodovi z značilnimi sledmi zob, pri krompirju pa kot izdolbene jamice na gomoljih. Pri mladih jablanah opazimo poškodbe lubja tik nad zemljo; če je obgrizenega lubja obsežnejšega obsega, drevo spomladi pogosto ne odžene več. Včasih voluharje zamenjamo s polhi ali mišmi, zato si pomagamo s sledmi in z obliko rovov.

Ukrepi, ki delujejo dolgoročno

Najprej poskrbimo za okolico: redna košnja in odstranjevanje odpadlega listja zmanjšata hrano in kritje. Okoli gredic in mladih dreves namestimo zaščitne mreže ali cevi iz trdega materiala, ki jih voluhar ne more prerezati; mreža mora segati dovolj globoko v tla. Na večjih površinah pomagajo lovilne pasti, ki jih postavimo v aktivne rove in redno pregledujemo. Naravni sovražniki, predvsem ujede, lisice in mačke, lahko populacijo omejijo, če jim omogočimo dostop do odprtih površin in visokih prež.

Sredstva proti glodalcem so na vrtovih redko upravičena, saj so nespecifična in lahko prizadenejo tudi druge živali, tudi tiste, ki voluharje lovijo. Če je poseg nujen, dovoljena sredstva, odmerke in pravila uporabe preverimo v uradnem registru, uporabimo pa jih strogo po navodilih in nikoli na odprtih površinah, kjer bi bila izpostavljena druga divjad.