Pira
Pira je stara vrsta pšenice z močno plevo, ki obdaja vsako zrno. Uspeva na sončnih legah in na skromnih, dobro odcednih tleh, kjer druga žita slabše obrodijo. Ne mara prevelikega gnojenja z dušikom, zato je skromna, a zanesljiva poljščina za vrt.
Kratek odgovor
Pira ali spelta je stara pšenica z opno, ki dobro uspeva tudi na revnejših tleh. Ozimno jo sejemo oktobra do novembra, jaro pa marca in aprila, 3 cm globoko. Kali v 7 do 14 dneh pri 12 °C. Žetev je julija in avgusta, po mlačvi pa je treba zrnje očistiti opletov.
Triticum spelta
Stara pšenica z opno
Pira, tudi spelta ali dinkel, je stara vrsta pšenice z močno, trdo plevo, ki obdaja vsako zrno. V slovenskih razmerah dobro uspeva na sončnih legah ter na srednje globokih in dobro odcednih tleh, tudi na revnejših, kjer druga žita zaostajajo. Zaradi tega je ne gnojimo z veliko dušika: preveč ga da bujno, visoko rastje, ki se poleže in slabo napolni zrno. Ustrezajo ji ilovnata in humusna tla s pH od približno 5,5 do 7,0.
Setev in nega
Piro sejemo kot ozimno žito od oktobra do novembra; kjer zime niso hude, je mogoča tudi jara setev marca in aprila. Zrna položimo 3 cm globoko v vrste, med katerimi pustimo 20 cm, v vrsti pa le približno 2 cm, ker se posevek dobro razrašča. Kalitev traja 7 do 14 dni pri okoli 12 °C. Spomladi je treba posevek pleti in ga redčiti, če je pregost, saj pretesen sklop daje tanke klase in manj zrnja. Pira se rada razraste, zato jo okopavamo previdno.
Žetev, mlačev in sušenje
Žetev poteka julija in avgusta, ko so klasi zlatorumeni in je zrno ob nohtu trdo. Pobiramo v suhem vremenu, ker se prezrelo zrnje rado osuje. Po žetvi snope pustimo nekaj dni na zraku, da se osušijo, nato pa zrnje izluščimo z mlačvijo. Pri piri je mlačev zahtevnejša, ker trda pleva močno drži zrno: po mlačvi je treba zrnje očistiti opletov, na primer s presejanjem in prepihovanjem. Očiščeno zrnje dosušimo, dokler se ob stiskanju ne sprime.
Shranjevanje zrnja
Zrnje shranjujemo suho, v hladnem in zračnem prostoru, zaščiteno pred glodalci. Vlaga je glavni sovražnik: vlažno zrnje splesni in se segreje, zato ga pred shranjevanjem dobro posušimo in med shranjevanjem večkrat pregledamo. Pred uporabo ga očistimo ostankov opletov in prahu ter ga zmeljemo ali skuhamo. Pira je odlična za kaše, polnovredno moko in kruh z značilnim oreščkastim okusom.
Kaj saditi poleg
Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.
- Grah — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Stročnice vežejo dušik iz zraka in so v ljudski praksi pogoste ob žitih, hkrati pa dajejo senco tlom. Učinek na pridelek žita ni enotno dokazan, zato ga navajamo kot ljudsko.
Pogosta vprašanja
Kdaj sejemo piro?
Kot ozimno žito jo sejemo od oktobra do novembra, da se do zime dobro ukorenini. Kjer zime niso hude, je mogoča tudi jara setev marca in aprila. V hladnejših legah je ozimna setev zanesljivejša.
Zakaj je treba piro po mlačvi očistiti?
Vsako zrno obdaja trda pleva, ki se pri mlačvi ne loči sama od sebe. Zato je treba zrnje presejanjem in prepihovanjem očistiti opletov, šele nato ga lahko shranimo ali zmeljemo.
Koliko dušika potrebuje pira?
Malo. Na preveč pognojenih tleh zraste visoko in bujno rastje, ki se poleže in slabo napolni zrno, poleg tega je bolj občutljivo na bolezni. Zato raje uporabimo zrel kompost kot močno dušikovo gnojilo.
Bolezni, škodljivci in recepti
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za pridelavo poljščin, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
- Informacije o kmetijstvu in varstvu rastlin, Republika Slovenija