Shranjevanje pridelka v kleti

Ključne informacije

Klet je najstarejša in še danes najboljša shramba za zimski pridelek. Deluje brez elektrike in hrani velike količine, a le, če poznamo njene razmere. Temperatura, vlaga in zračnost so trije dejavniki, ki določajo, kako dolgo se bo pridelek ohranil; četrti, pogosto spregledani dejavnik, je razporeditev. Vsaka skupina pridelkov ima namreč svoje zahteve, nekateri pa drug drugega pospešujejo pri zorenju. Kako posamezni pridelek pripravimo, opisuje Shranjevanje pridelka, ta vodič pa se osredotoča na sam prostor — klet.

Tabela je izhodišče. Če klet ne more zadostiti vsem skupinam hkrati, prostor razdelimo, postavimo ločene police ali pa izberemo, kar se v danih razmerah ohrani najbolje.

Temperatura, vlaga in zračnost

Temperaturo v kleti merimo s termometrom, ki visi v višini pridelka, ne ob steni. Pomembna je predvsem stabilnost: krompir v nihanjih med toplim in hladnim kali in se hitreje kvari, korenje pa rad poči. Zato kleti ne prezračujemo podnevi, ko je zunaj toplo, ampak ponoči ali zgodaj zjutraj, ko je zunanji zrak hladnejši od notranjega.

Vlago merimo s higrometrom. Kadar je previsoka, se na stenah in na pridelku nabira kondenz, ki pospeši gnitje in plesen; pomaga kratko, temeljito prezračevanje in ureditev odvodnjavanja. Kadar je presuha, se korenje in pesa mehčata in zgubljata trdnost; takrat jih shranjujemo v vlažnem pesku ali v zaprtih posodah, krompir pa prav tako raje pokrijemo.

Zračnost pomeni, da zrak kroži okoli pridelka. Zato pridelka ne zlagamo v neprepustne vreče ali tesno do sten, ampak v zračne zaboje, gajbice ali na police z režami. Zatohel prostor brez izmenjave zraka pospeši razvoj plesni, tudi če sta temperatura in vlaga na videz pravi. V zimskem času klet nekajkrat prezračimo, a pazimo, da pridelka ne izpostavimo zmrzali.

Priprava kleti

Klet pred sezono temeljito očistimo in prezračimo. Stene in police obrišemo, odstranimo ostanke prejšnjega pridelka in preverimo, ali kje pronica voda. Vlaga je največji sovražnik zimske shrambe, zato razpoke zatesnimo in poskrbimo, da voda ne zastaja. Po čiščenju klet dobro presušimo, preden vanjo pripeljemo pridelek.

Pomembna je tudi zaščita pred glodalci, ki v shrambi naredijo veliko škode in prenesejo onesnaženje. Ker so pasti in sredstva lahko nevarni za domače živali in otroke, je najbolje zapreti vse dostope, razpoke v stenah in odprtine za cevi. Police naj bodo iz materiala, ki se ne navlaži, pridelka pa ne shranjujemo v neposredni bližini goriv, barv ali drugih kemičnih sredstev.

Kleti ne napolnimo do zadnjega kotička. Pridelku pustimo nekaj prostora, da zrak lahko kroži, in si uredimo prehod, po katerem lahko pregledujemo zaloge. Pregledovanje je lažje, če je vsaka skupina pridelkov na svojem, označenem mestu in zložena po datumu, tako da starejše porabimo prvo.

Ločevanje pridelkov in etilen

Nobena napaka pri shranjevanju ne naredi toliko škode kot mešanje pridelkov, ki si nasprotujejo. Krompir in čebula se sicer dobro ujameta v kuhinji, a v shrambi ne: krompir potrebuje zmerno vlago, čebula pa suho, zato v istem prostoru eden od njiju trpi. Vlažna zelenjava v bližini buč pospeši njihovo gnitje.

Posebno vlogo ima etilen, plin, ki ga sproščajo jabolka in nekatere druge sadeže, na primer hruške in marelice, ko zorijo. Etilen pospešuje zorenje drugega sadja, pri krompirju pa pospeši kaljenje, zato ga hranimo popolnoma ločeno. Zato jabolka in drugo sadje shranjujemo v svojem, zračnem prostoru, nikoli v isti gajbici ali zaprti škatli kot krompir in korenje. Tudi znotraj sadja velja: bolj zrel plod sprošča več etilena in pospeši zorenje sosedov, zato zrele sadeže porabimo prve.

Ločevati velja tudi po vonju. Čebula, česen in zelje na močno dišijo in svoj vonj prenesejo na jabolka, maslo ali drugo hrano, če je prostor premalo zračen. Sadje in zelenjavo zato razporedimo po skupinah z enakimi zahtevami — hladno in vlažno skupaj, hladno in suho skupaj — ter vsako skupino še dodatno ločimo od živil z močnim vonjem.

Reševanje težav

Če v kleti vznikne gniloba, je vzrok pogosto slaba zračnost ali kondenz. Prizadete sadeže takoj odstranimo, prostor prezračimo in posušimo. En gnil plod okuži sosednje, zato je redno pregledovanje — na začetku pogosteje, pozneje redkeje — najboljša zaščita pred večjo izgubo.

Če krompir kali, je v kleti pretoplo ali je v bližini sadje z etilenom. Če se korenje mehča, je prostor presuh; če gnije, je prevlažen. Če se na policah nabira plesen, poskrbimo za boljše kroženje zraka in zmanjšamo količino shranjenega pridelka. Vsaka težava ima torej razlog v razmerah, ne v sreči.

Varnost

Plesniv ali gnil pridelek vedno zavržemo, tudi če je videti pokvarjen le del. Plesen se širi na sosednje sadeže in lahko tvori zdravju škodljive snovi, zato je ne poskušamo odstraniti z živila, ampak odstranimo cel plod. Krompir, ki je ozelenel ali pognal kal, vsebuje več solanina in ga ne uživamo; prav tako ne jemo zelenih delov krompirja.

Pred vstopom v zaprto klet, v kateri je shranjenega veliko pridelka, klet najprej prezračimo. Sadje in zelenjava dihata in v zaprtem prostoru lahko porabita kisik ter se ob tem nabere ogljikov dioksid; zato v klet nikoli ne stopimo brez predhodnega zračenja in nikoli ne uporabljamo odprtega ognja. Za shranjevanje predelanih izdelkov, na primer vložene zelenjave in sokov, poleg razmer veljajo pravila o čistoči in zapiranju, opisana v vodiču Vlaganje in varnost.

Povezane vsebine

Osnovne razmere po skupinah pridelkov in njihovo pripravo najdete v vodiču Shranjevanje pridelka. Kdaj posamezni pridelek pobiramo, opisuje Pobiranje in pridelek, za načrtovanje količin pa je na voljo kalkulator pričakovanega pridelka.

Oglejte si tudi hub Shranjevanje in koledarska opravila za september in oktober, ko glavnino pridelka spravljamo v klet. Osnovni podatki o posameznih vrstah so na straneh Krompir, Korenje, Čebula in Jablana.