Domači vrt

Rdeča pesa

Rdeča pesa oblikuje mesnato korenino, bogato s sladkorji in barvili. Uspeva na globokih, rodovitnih tleh, občutljiva pa je na kislost in pomanjkanje bora.

Kratek odgovor

Rdeča pesa se seje od aprila do junija, sadike pa sadimo maja in junija. Korenine pobiramo od junija do oktobra. Za gladke in sladke gomolje potrebuje enakomerno vlago, rahla tla in dovolj prostora.

Rdeča pesa (Beta vulgaris) — ponazoritev rastline — AI prikaz, ustvarila umetna inteligenca.
Slika, ustvarjena z umetno inteligenco — ni resnična fotografija · kako nastaja

Beta vulgaris

Kje bo uspevala

Rdeča pesa potrebuje sonce, prenese pa tudi rahlo polsenco. Najbolje uspeva na globokih, rodovitnih in zmerno vlažnih tleh, ki niso zbita. Ker oblikuje veliko korenino, ji težka glinasta tla ne ustrezajo; izboljšamo jih s kompostom in rahlanjem.

Glede kislosti je pesa občutljiva: najbolje uspeva pri pH od 6,5 do 7,5. Na kislih tleh je rast slabša, pogoste so težave s pomanjkanjem bora, ki se kaže kot temne, vdrte pege in gniloba srca. Apnenje in organska snov pomagata.

V Sloveniji jo sejemo po vsej državi. Na Primorskem in v nižinah je setev mogoča prej, v višjih legah pa po zadnji slani. Mlade rastline so občutljive na zmrzal, zato setev prilagodimo lokalnemu podnebju.

Setev in sajenje

Peso običajno sejemo neposredno od aprila do junija, ko so tla topla. Zanimivo je, da je njeno seme pravzaprav plod, ki vsebuje več pravih semen; iz enega skupka zraste več rastlin. Zato je redčenje nujno. Če sadike vzgajamo v zaprtem, jih sadimo maja in junija.

Globina setve je približno 2,5 centimetra, kalitev traja 10 do 14 dni. Po redčenju pustimo v vrsti 10 centimetrov, vrste pa 30 centimetrov narazen. Redčenje opravimo zgodaj, ko so rastline velike nekaj centimetrov, sicer se korenine med seboj stiskajo.

Nega skozi sezono

Pesa potrebuje enakomerno vlago. Na začetku rasti je pomembno redno zalivanje, pozneje pa je preveč vode manj problematično kot pomanjkanje. Nihanja med sušo in močnim zalivanjem lahko povzročijo razpoke ali votlost korenin.

Gnojimo z zrelim kompostom in zmerno z dušikom. Preveč dušika poveča listje in nitrate, korenine pa ostanejo drobne. Kalij in bor podpirata kakovost korenin; na peskih in apnenčastih tleh je pomanjkanje bora pogostejše.

Če peso pustimo v drugem letu, požene cvetno steblo. To se lahko zgodi tudi po močnem mrazu, zato zgodnje setve na hladnih legah niso priporočljive.

Bolezni in škodljivci

Listna pegavost se v vlažnem vremenu pojavi kot temne pege in lahko zmanjša pridelek. Pomagajo kolobarjenje, zračna gredica in odstranjevanje obolelih listov. Polži so nevarni mladim rastlinam, listne uši pa se pojavijo predvsem v toplejšem delu sezone. Pri zatiranju se sklicujemo na register FITO-info; konkretnih pripravkov ne navajamo.

Pridelek in shranjevanje

Peso pobiramo od junija do oktobra, odvisno od setve in namena. Mlade korenine so mehkejše, zrele pa slajše in primerne za shranjevanje. Pridelek znaša 3 do 5 kilogramov na kvadratni meter.

Za shranjevanje korenine izkopljemo previdno, jih ne poškodujemo in odstranimo listje, ki odvzema vlago. V kleti v vlažnem pesku ostanejo trdne več mesecev. Pri vlaganju velja običajna previdnost: čista posoda, zadostna kislost in pravilna toplotna obdelava, da preprečimo kvarjenje.

Kaj saditi poleg

Pri združevanju rastlin je treba ločevati med preverjenimi in ljudskimi trditvami. Zato je pri vsaki navedena raven dokazov.

  • Čebula — Dobra soseda, raven dokazov: ljudska trditev. Kombinacija je pogosto navedena, a trdnih dokazov o zaščiti pred škodljivci ni.

Pogosta vprašanja

Zakaj pesa ne naredi korenine?

Najpogostejši vzroki so pretesna setev, preveč dušika in pomanjkanje vlage. Pesa potrebuje redčenje, da ima vsaka rastlina dovolj prostora, in enakomerno zalivanje skozi poletje.

Zakaj ima pesa temne pege v korenini?

Najverjetneje gre za pomanjkanje bora, ki je pogostejše na peskih in apnenčastih tleh ter v sušnih razmerah. Pomagajo organska snov, uravnoteženo gnojenje in redno zalivanje.

Ali pesa prenaša mraz?

Odrasle rastline prenesejo rahlo zmrzal, mlade sadike pa so občutljive. Močan mraz lahko rastline spodbudi k cvetenju v naslednjem letu. Zato setev prilagodimo lokalnemu podnebju in zadnji slani.

Bolezni, škodljivci in recepti

Sorodne vsebine

Viri

  1. Priporočila za pridelavo zelenjadnic, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
  2. Agrometeorološka opozorila in podatki, Agencija Republike Slovenije za okolje

Smemo meriti obiske?

S privolitvijo bi obiske merili z orodjem Google Analytics 4. To v vaš brskalnik shrani piškotka _ga in _ga_…. Dokler ne izberete, se meritvena koda ne naloži in noben podatek ne gre h Googlu. Več v politiki piškotkov.

Kaj to pomeni?