Zastiranje tal
Vodnik pojasnjuje, katere materiale uporabljamo, kdaj zastiramo in zakaj zastirke ne polagamo na premrzla ali premokra tla.
Kratek odgovor
Zastiranje pomeni, da površino tal prekrijemo z organskim ali drugim materialom. Učinki so zmanjšano izhlapevanje, manj plevela, bolj enakomerna vlaga in zaščita strukture tal. Najprimernejši časi so pozna pomlad, ko so tla ogreta, in jesen.
Kaj zastirka naredi
Zastirka prekine neposreden stik tal z zrakom in soncem. S tem se zmanjša izhlapevanje, tla ostanejo enakomerno vlažna, plevel pa težje vznikne, ker ne dobi svetlobe.
Dolgoročno je najpomembnejši učinek zaščita strukture tal. Gola tla ob močnem dežju razpadejo v skorjo in se zbijejo, zastrta tla pa ostanejo porozna.
Kateri materiali so primerni
Organske zastirke se postopoma razgradijo in hranijo tla: pokošena trava, slama, listje, kompost, lubje, sekanci vej. Za zelenjavne grede je pomembno, da material ni preveč vlažen in da ne vsebuje semen plevela.
Nekatere zastirke so trajnejše, na primer netkana tkanina ali kartonska podlaga pod organskim slojem. Te so praktične tam, kjer želimo zavreti plevel za dalj časa.
Kje zastirka ni dobra
Zastirka ni dobra na tleh, ki se še segrevajo, ker dodatno zadržuje hlad. Ni primerna tudi na stalno premočenem delu vrta, ker zadrži vlago in poslabša razmere.
Pri mladih sadikah je treba paziti, da zastirka ne pride v stik s steblom, saj to spodbuja gnilobo.
Zastirka in bolezni
Zastirka, položena pod plodove, na primer pri jagodah in bučkah, prepreči stik plodov z vlažnimi tlemi. To je eden najučinkovitejših ukrepov proti gnilobi plodov, ker je siva plesen prav posledica stika z vlago.
Pogosta vprašanja
Kdaj zastiram?
Pozno spomladi, ko so tla že ogreta, in jeseni po obiranju. Če zastremo premrzla tla, se ta segrevajo še počasneje, kar upočasni rast.
Ali zastirka privabi polže?
Debela zastirka je lahko skrivališče za polže, predvsem ob vlažnem vremenu. Pomaga redno pregledovanje in odstranjevanje polžev v večernih urah.
Kateri material je najboljši?
Za zelenjavni vrt je najbolj praktična kombinacija pokošene trave (v tankem sloju), slame pod plodovkami in komposta. Za trajnice in sadno drevje je primerno lubje.
Povezane rastline
Sorodne vsebine
Viri
- Priporočila za ohranjanje tal in vlage, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije