Zelena gnojila

Kaj je zeleno gnojilo

Zeleno gnojilo je rastlina, ki je ne pridelujemo za hrano ali okras, ampak za tla. Posejemo jo na gredo, ki bi sicer ležala gola, ko tam ni glavnega pridelka. Rastlina s koreninami rahlja zgornji sloj tal in jih ščiti pred dežjem, s pokošeno maso pa v tla vrnemo organsko snov in hranila. Ker pokriva površino, prepreči tudi rast plevela in izhlapevanje vode.

Zeleno gnojilo ni nadomestilo za kompost ali gnoj, je pa odličen dodatek, ki prazna obdobja spremeni v korist. Na domačem vrtu je še posebej dragoceno jeseni, po spravilu plodovk, in spomladi pred setvijo toploljubnih vrtnin.

Katere vrste so primerne

Praktične izbire za slovenske razmere so ajda, bela gorčica, facelija, detelja, rž in grah. Vsaka ima svoje prednosti. Ajda in facelija hitro rasteta in privabljata opraševalce. Bela gorčica da veliko zelene mase in zelo dobro prekrije tla. Detelja in grah spadata med stročnice in v tleh vežeta dušik iz zraka. Rž prenaša mraz in je primerna za jesensko setev, saj zimo preživi.

Izbirati je smiselno glede na letni čas in na to, kaj bo na gredi raslo naslednje leto. Za hitro prekritje prazne grede so najboljše hitro rastoče vrste, za izboljšanje revnih tal pa stročnice.

Kdaj sejemo in kdaj pokosimo

Setev je odvisna od vrste. Ajdo sejemo od maja do julija, gorčico od aprila do septembra, facelijo od aprila do julija. Stročnice in rž sodijo bolj v zgodnjo pomlad ali jesen. Pomembno je, da ima rastlina dovolj toplote in vlage za kalitev ter da pred hujšo zmrzaljo dozori vsaj toliko, da da uporabno maso.

Pokosimo jo pred cvetenjem ali tik ob njem. Odločilno pravilo je, da semena ne pustimo dozoreti. Če ga pustimo, se rastlina zaseje sama in se na naslednjih gredah obnaša kot plevel. Pokošena masa mladih rastlin vsebuje več dušika in se hitreje razgradi kot stara, olesenela stebla.

Vgradnja v tla in razmerje ogljik/dušik

Pokošeno maso lahko vgradimo v tla ali jo pustimo na površini kot zastirko. Mlada, zelena masa ima ozko razmerje med ogljikom in dušikom, zato jo talni organizmi hitro razgradijo in dušik se sprosti v korist naslednje kulture. Stara, olesenela masa ima široko razmerje; njena razgradnja traja dlje in lahko začasno celo veže dušik.

Če maso vgradimo, jo plitvo prekopljemo ali prekrijemo s kompostom, da ostane v zgornjem, toplem in zračnem sloju tal. Na površini puščena zastirka ščiti tla pred soncem in dežjem, vendar se razgrajuje počasneje.

Opozorilo pri križnicah

Bela gorčica, repa, redkvica in zelje so križnice. To pomeni, da delijo iste bolezni, predvsem kilo ali kislinsko gnitobo in belo gnilobo. Te bolezni se v tleh ohranjajo več let. Zato križnic ne sejemo kot zeleno gnojilo na gredo, kjer bodo naslednje leto ali leto za tem rasle druge križnice. Gorčico v kolobarju umestimo pred korenovke, plodovke ali stročnice.

Facelija in ajda nista križnici, zato sta v kolobarju varni in primerni tudi pred križnicami. Če želimo na gredo s križnicami posejati zeleno gnojilo, raje izberemo eno od njiju ali stročnico.

Dodana vrednost za opraševalce

Če zeleno gnojilo pustimo cveteti, postane paša za čebele, čmrlje in druge opraševalce. Ajda in facelija sta med najbolj medovitimi vrstami in cvetita tudi v poletnem sušnem obdobju, ko je hrane za opraševalce malo. Tako zeleno gnojilo hkrati izboljša tla in podpre naravno ravnovesje na vrtu.